Ljubljana, 21. november 2014 – Zveza društev slepih in slabovidnih (ZDSSS) je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL) in Zavodom Dostop organizirala odmeven in zelo obiskan strokovni seminar o urejanju dostopnosti urbanega prostora za slepe in slabovidne s poudarkom na talnem taktilnem vodilnem sistemu (TTVS), ki slepim in slabovidnim omogoča varne poti po urbanem okolju. Samostojno gibanje v prostoru je za večino ljudi nekaj samoumevnega, slepim in slabovidnim pa predstavlja veliko večji izziv. V Sloveniji je zato v zadnjem času opaziti povečanje dejavnosti, ki naj bi ljudem z okvaro vida izboljšale dostopnost do prostora in informacij. Vendar pa reševanje dostopnosti zahteva veliko strokovnih znanj. Na seminarju, ki ga je odprl župan MOL, Zoran Janković, so zato predavatelji predstavili, kako z najmanj stroški najučinkoviteje rešiti problem dostopnosti ter pri tem upoštevati tudi druge skupine ljudi s posebnimi potrebami.

»TTVS nam omogoča samostojnejše gibanje po urbanem okolju, poleg tega pa igra še eno, zelo pomembno vlogo: zbuja zavest, da v okolju živimo ljudje z različnimi potrebami, opozarja, da smo med vami tudi slepi in slabovidni,« je v pozdravnem nagovoru dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS. Osnovni gradniki TTVS-ja so čepaste in rebraste plošče. Čepaste plošče obveščajo o dogodkih na poti (bližina vhoda v stavbo ali bližina postaje), in opozarjajo na spremembo smeri, rebraste plošče pa vodijo, usmerjajo in preusmerjajo. Pri tem je pomembno, »da so elementi kontrastne barve glede na okolico in da so vodilni elementi nekaj milimetrov višji od podlage,« je v uvodnem predavanju poudarila Andreja Albreht iz Zavoda Dostop, ki je argumentirala tudi vodilo ‘prostor za vse’, ki izhaja iz univerzalnega oblikovanja in govori o tem, kako oblikovati prostor, ki upošteva in vključuje najširši krog ljudi.
Prav o primerih dobrih praks sodelovanja uporabnikov z občinami je na seminarju spregovoril Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki kot predsednik sveta NVO Severne Primorske ter član regijskega razvojnega sveta Severne Primorske aktivno sodeluje pri postopkih prilagajanja urbanega prostora v regiji. Spregovoril je o programu Z roko v roki skupaj za varnost slepih in slabovidnih, ki se izvaja s policijsko postajo Nova Gorica, pa tudi na državni ravni, in je namenjen ozaveščanju slepih in slabovidnih o ravnanju na področju prometne varnosti, o programih dostopnosti turizma za vse in drugih.

Načrtovanje taktilnih oznak zahteva veliko usklajevanja in prilagoditev
TTVS je treba načrtovati s poglobljenim premislekom, saj je razlika med uporabnim in neuporabnim oz. nevarnim zelo majhna. Pri vsaki situaciji je treba posebej proučiti, katera informacija bo slepemu koristila in jo nato ustrezno podati. Pri tem je med drugim treba upoštevati obstoječa vodila in oznake, da karseda znižamo stroške izvedbe. Načrti varnih poti, ki se jih skupaj z uporabniki izdela za posamezni kraj pred začetkom izvedbenih načrtov oz. del, prispevajo h kakovosti rešitev, znižajo stroške, obenem pa so osnova za kasnejše vzdrževanje, uporabo in tudi izobraževanje uporabnikov taktilnih oznak, je v svojem predavanju izpostavila dr. Andreja Zapušek Černe iz Zavoda Dostop, ki je predstavila Načrt varnih poti kot temelj učinkovitega urejanja dostopnosti mest.

Načrtovanje je plod usklajevanja in prilagoditev
O tem, da načrtovanje taktilnih oznak zahteva veliko usklajevanja in prilagoditev med smernicami projektiranja in zatečenim stanjem okolja, je spregovorila tudi Petra Krištof iz podjetja Lineal d.o.o., Maribor, ki je sodelovala pri načrtovanju in izvedbi talnih taktilnih oznak v Mariboru: »Pomembno je tako skrbno načrtovanje, kot tudi skrbna izvedba«, je dejala. Pravne podlage za to področje so zato zelo potrebne, saj bi bile v pomoč tako načrtovalcem, kot tudi izvajalcem, nadzoru in naročnikom.

Polona Artač iz Mestne občine Ljubljana pa je predstavila dosedanje delo MOL na področju odpravljanja arhitektonskih ovir v prostoru ter izvedbo TTVS na območju Viča, Centra in Rudnika. »Vsaka od poti v mestnem središču je zasnovana tako, da se navezuje na postajališča mestnega potniškega prometa. Avtobusna postajališča so vstopne točke, od katerih naj bi bil omogočen ustrezen dostop do posameznih objektov in območij«, je dejala.

Talnega taktilnega vodilnega sistema se je potrebno naučiti
Vsak slepi ali slabovidni uporabnik TTVS-ja mora najprej dobro spoznati sistem in se naučiti osnovnih pravil. Sistem je sicer logičen in enostaven, vendar je nekaj osnovnih pravil vseeno potrebno poznati, saj so določene situacije označene na način, ki jih slepi in slabovidni zgolj intuitivno ne morejo osvojiti. Osnove dela s slepimi in slabovidnimi je predstavil tiflopedagog, Peter Rot, ki se je v svojem predavanju osredotočil na uporabo bele palice v prometu in na pomen prilagajanja pločnikov, križišč ter ostalih površin, ki jih ljudje z okvaro vida uporabljajo.

Obveščamo vas, da bodo novi bankovci za 10 € povsod v evroobmočju v obtok prišli 23. septembra 2014. To je drugi bankovec iz serije Evropa in bo enako kot bankovec za 5 € imel več novih zaščitnih elementov. Bankovci iz serije Evropa imajo na vodnem znaku in hologramu portret Evrope iz grške mitologije, po kateri se imenuje naša celina.

Nova serija bankovcev se uvaja v naraščajočem vrstnem redu postopno v obdobju več let. Novi bankovec za 5 € je bil uveden leta 2013, novi bankovec za 10 € pa mu sledi septembra 2014. Nominalne vrednosti evrobankovcev iz serije Evropa bodo enake kot za evrobankovce prve serije: 5 €, 10 €, 20 €, 50 €, 100 €, 200 € in 500 €. Nova serija ima enako oblikovno podobo »obdobja in slogi« ter enake prevladujoče barve kot prva serija. Po uvedbi serije Evropa bodo nekaj časa v obtoku evrobankovci iz obeh serij. Prva serija bo v začetku v obtoku vzporedno z bankovci serije Evropa, vendar bo postopoma umaknjena in bo sčasoma prenehala veljati kot zakonito plačilno sredstvo (predvidoma po uvedbi vseh sedmih bankovcev serije Evropa). Ta datum bo objavljen daleč v naprej. Kljub temu bodo bankovci prve serije vedno obdržali svojo vrednost in jih bo v Banki Slovenije ter preostalih nacionalnih centralnih bankah evrosistema mogoče zamenjati neomejeno dolgo. Več informacij o seriji Evropa je na voljo na spletnih straneh http://www.ecb.int/euro/banknotes/europa/html/index.sl.html in www.noviobrazeura.eu , ki je v celoti posvečena evrobankovcem in evrokovancem.

Na evrobankovcih iz serije Evropa bo številka vrednosti na sprednji strani bankovca velika in odebeljena ter v reliefnem tisku, ki se ga lahko otipa. Izrazita glavna barva posameznih nominacij evrobankovcev je enaka kot pri prvi seriji (bankovec za 5 € je siv, za 10 € rdeč, za 20 pa moder, sledijo oranžni bankovec za 50 €, zeleni za 100 €, rumenorjavi za 200 € in vijolični za 500 €). Na ta način se lahko evrobankovce jasno razloči med seboj. Ta značilnost evrobankovcev je v pomoč pri razlikovanju slabovidnim.

V pomoč pri razlikovanju posameznih nominacij evrobankovcev je tudi velikost posameznega bankovca. Poleg tega bodo na vseh nominacijah druge serije evrobankovcev, vključno z bankovcem za 5 €, reliefne oznake ob robu bankovcev.

Obveščamo vas, da bomo v ponedeljek, 14. julija 2014, začeli s selitvijo Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne na novo lokacijo, ki je na Kotnikovi ulici 32 v Ljubljani. Selitev bo predvidoma potekala do konca meseca. V tem času se bomo trudili zagotavljati čim bolj nemoteno izposojo gradiv, kljub temu pa lahko pride do časovnih zamikov pri izdaji, zato vas vljudno prosimo za razumevanje. Osebna izposoja v času selitve ne bo mogoča.

Pridobitev novih prostorov za delovanje knjižnice je eden od ključnih ciljev projekta Knjižnica slepih in slabovidnih. Novi prostori na Kotnikovi ulici 32 v Ljubljani so v neposredni bližini Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo. Za tiste, ki center Ljubljane bolje poznate, naj povemo, da je knjižnica za Zdravstvenim domom Ljubljana Center, pravzaprav nasproti vhoda v lekarno, ki je v zdravstvenem domu. Od glavne avtobusne postaje je oddaljena približno 500 metrov, najbližja postaja ljubljanskega potniškega prometa (Friškovec) pa je od knjižnice oddaljena približno 200 metrov.

Knjižnica bo svoja vrata na novi lokaciji odprla v začetku avgusta. Obratovalni čas bo predvidoma za zdaj ostal nespremenjen. Če pa se bo tako pokazalo, ga bomo morda kdaj kasneje prilagajali novim možnostim in potrebam. Gradivo boste od 1. avgusta 2014 lahko naročali prek nove telefonske številke 01 470 02 60, elektronske pošte izposoja@zveza-slepih.si, lahko pa ga boste prevzeli tudi osebno.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas vljudno vabimo, da nas ob priložnosti obiščete.

Na evropskem prvenstvu v steznem kegljanju, ki je bilo v Tomaszow Mazowieckem na Poljskem, je slovenska reprezentanca osvojila naslednje medalje:

zlato:
Tomaž Furlan – MDSS Koper (kat.B2 posamično)

Danica Padežnik – MDSS Maribor (kat.B2 posamično)
Marjan Žalar MDSS Kranj (kat. B3 posamično)

Marjan Žalar MDSS Kranj (kat. B3 kombinacija)

• srebro:
Danica
Padežnik – MDSS Maribor (kat. B2 kombinacija)

• bron:
ekipno moški
v
sestavi: Baltič Safet – MDSS Koper, Osolnik Mitja – MDSS Ljubljana, Vodušek Jakob – MDSS Celje, Furlan Tomaž
–
MDSS
Koper, Žalar Marjan – MDSS Kranj, Rus Mirko – MDSS Ljubljana, Sašo Kajtna – MDSS Ljubljana in Igor Žagar –
MDSS
Ljubljana  
Mešana dvojica (kat.B3): Marjan Žalar – MDSS Kranj – Marija Fras –
MDSS
Celje
Marija Fras – MDSS Celje (kat. B3 posamično)
Marija Fras – MDSS Celje (kat. B3 kombinacija)
Tomaž
Furlan – MDSS Koper (kat. B2 kombinacija)

Rezultati po dnevih.

Slepi in slabovidni v Sloveniji prvi teden v juniju že desetletja obeležujemo kot teden slepih. Najširšo javnost poskušamo v tem času še dodatno opozoriti, da med vami, ki imate zdrav vid, živi tudi veliko takih, ki ne vidimo nič, skoraj nič ali zelo slabo. To nam v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzroča vrsto težav, ki pa jih je v družbi, ki to razume, največkrat možno v veliki meri omiliti, včasih pa celo povsem odpraviti.

Letos dajemo na državni ravni poseben poudarek talnemu taktilnemu vodilnemu sistemu (TTVS), ki je pri nas sicer še redkost, a ga ponekod vendarle že srečujemo. TTVS je sestavljen iz posebnih reliefnih talnih oznak, ki v kombinaciji z naravnimi ali urbanimi danostmi omogočajo samostojno gibanje tudi slepemu ali močno slabovidnemu. To prispeva k njegovemu neodvisnemu življenju. Tako kot vsega na tem svetu se mora človek, ki želi, da bi mu TTVS služil, naučiti tudi njegovih pravil. A to ni pretežko. Vsak, ki si res želi biti samostojen, bo hitro razumel njegovo logiko in ga s pridom uporabljal. Da bi bilo to res mogoče, pa mora biti TTVS po vsej državi enak ter upoštevati ista pravila in standarde.

TTVS pa ima še drugo pomembno lastnost. Njegovi elementi, ki so vgrajeni v tla, so praviloma zelo kontrastne barve, tako da človeka z zdravim vidom kar zbodejo v oči, slabovidni pa jih lahko vsaj zazna. Poleg tega pa so deli vodilnih elementov tudi za nekaj milimetrov višji od podlage. Tako jih tudi nepozoren pešec zazna pod podplati obutve, ne da bi se obnje spotaknil. To pa je nadvse pomembno, saj nikogar ne motijo, vsem pa pošiljajo jasno sporočilo »med nami so tudi ljudje, ki ne vidijo ali ne vidijo dovolj!«

TTVS torej opravlja obe pomembni nalogi: pomaga in ozavešča. Zato upamo, da se bo kmalu pojavil v čim več slovenskih mestih in naseljih, saj ljudje z okvarami vida živimo ali se gibljemo povsod, tudi v manjših krajih.

Prireditve in programe za ozaveščanje pa v tem tednu pripravlja tudi devet naših medobčinskih društev, tako da bo vsako na svoj način opozarjalo javnost na svoje članstvo.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, in Manca Košir o Umetnosti preprostosti

Vljudno Vas vabimo na literarno-pogovorni večer, ki ga v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih pripravlja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ljubljana.

Osrednja gostja večera, varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, in moderatorka, Manca Košir, bosta po izboru varuhinje spregovorili o knjigi

Dominique Loreau Umetnost preprostosti
(prevod: Marjeta Novak Kajzer, Vale-Novak, 2009).

Avtorica posveča delo vsem, ki želijo na novo odkrivati pozitivne plati preprostejšega in naravnejšega življenja. Bralce nagovarja zelo neposredno in konkretno, da bi čim bolj polno doumeli življenjsko umetnost, ki jo ponuja minimalizem in delovanje po načelu »manj je več«.

Dogodek bo potekal v torek, 28. 1. 2014, ob 19. uri v Konferenčni dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani (Gosposka 15, 1000 Ljubljana).

Po pogovoru bo varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, prebrala daljše odlomke iz izbranega knjižnega naslova, s čimer želimo pričarati občutke sprejemanja in dojemanja knjižnih besedil, kadar ta niso zapisana na papirju in dostopna našim očem. Poslušanje daljših literarnih besedil je namreč za slepe in slabovidne del vsakdana, videči pa se s knjižnimi deli najpogosteje srečujejo na drugačen način.

Sporočamo vam, da je umrl Roman Brvar, dolgoletni učitelj v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v pokoju. Pogreb bo v soboto, 4. 1. 2014, ob 14. uri na pokopališču v Šentpavlu pri Domžalah. Na dan pogreba bo žara od 9. ure do 13.30 v mrliški vežici v Domžalah.

Roman Brvar s svojim delom Dotik znanja

Romar Brvar se je rodil v kmečki družini v vasi nad Vranskim leta 1950. Bil je slaboviden, osnovno šolo je končal v Zavodu za slepo in slabovidno mladino (ZSSM), se usposobil za telefonista, nato pa študiral geografijo in zgodovino, se zaposlil v ZSSM, končal tiflopedagoško izobraževanje in se popolnoma predal delu z otroki z okvaro vida.
Poučeval je zgodovino in zemljepis, sodeloval v številnih zunajšolskih dejavnostih, je avtor številnih del, npr. Geografija nekoliko drugače (Didaktika in metodika geografije za slepe in slabovidne), Dotik znanja (Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli) idr., za svoje pedagoško delo je dobil najvišje državno priznanje, plaketo Antona Skale. Izbran je bil za najboljšega učitelja v Sloveniji. Dobil je priznanje Minke Skaberne za delo in dosežke defektološke teorije in prakse. Leta 1992 je napredoval v pedagoškega svetovalca, leta 1986 pa je pridobil priznanje ZSSM, zlato značko za pedagoško delo. Bil je inovator pri izdelavi učil in učnih pripomočkov za slepe in slabovidne učence na svojem področju. Bil je zgled številnim učiteljem tudi zunaj ZSSM.

Na tradicionalni prireditvi Invalid športnik leta so v torek, 10. 12. 2013, razglasili športnico in športnika leta ter žensko in moško ekipo leta. Z veseljem vam sporočamo, da je bila naša članica Jana Führer izbrana za najboljšo športnico leta, naša mešana ekipa v showdownu, v postavi Sanja Kos, Tanja Oranič, Peter Zidar, Simon Podobnikar in Miha Susman, pa je dobila priznanje za najboljšo moško ekipo za leto 2013. Vsem iskreno čestitamo. Več o tem

Sporočamo vam, da kulturniški vikend slepih in slabovidnih zaradi premajhnega števila prijavljenih odpade.

Namesto tega bomo v soboto, 23. 11., v sejni sobi Zveze organizirali srečanje z Dirkom Sorgejem, slepim umetnikom na področju zvoka in novih medijev, in Jovano Komnenić, ki deluje na področju uporabe umetniških praks pri delu z različnimi ranljivimi skupinami.

Gre za izjemen dogodek, ki ga pripravljamo skupaj z aktivom Sodelujem. Za njuno vodstvo po mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani je veliko zanimanje.
Več o Dirku in Jovani si lahko preberete spodaj.

Srečanje oz. delavnice, ki jih bosta vodila umetnika iz Berlina, se bodo začele ob 9.30, končale pa predvidoma ob 13. uri.

Za dodatne informacije lahko pokličete Dušana Brešarja na 01 47 00 226 ali pišete na dusan.bresar@zveza-slepih.si

Dirk Sorge
umetnik na področju zvoka in novih medijev ter študent psihologije
KONTAKT: dirksorge@web.de

Dirk Sorge, rojen 26.10.1984 v Berlinu, Nemčija. Je slep umetnik na področju zvoka in novih medijev ter študent psihologije. Študiral na različnih umetniških akademijah med njimi Universität der Künste Berlin, Nemčija in Sydney College of the Arts v Sydneyu, Avstralija. Od leta 2010 je študent psihologije na Technische Universität v Berlinu. Aktivno razstavlja po različnih galerijah in muzejih. Pripravlja vodstva tako za videčo kot slepo publiko. Soustvarjalec vodstev “Werkzeug Wahrnehmung”, interaktivni umetniški sprehod na 6. Berlinskem bienalu.
Od oktobra 2013 je koordinator delovne skupine za področje kulture Berlinskega združenja slepih in slabovidnih. Na Technische Universität trenutno dela kot raziskovalec v projektu na temo prostetike.

Jovana Komnenić
umetnica, vodička po muzejih in galerijah
KONTAKT: jovana.komnenic@gmail.com

Jovana Komnenić, rojena leta 1981 v Pančevu, Srbija. Februarja 2011 je zaključila študij na Inštitutu Art In Context, Universität der Künste Berlin z nalogo: Werkzeug Wahrnehmung / Perception as a Tool, (Art educational project with visually impaired colleagues on 6th Berlin Biennale for contemporary art). Pred tem je leta 2005 zaključila šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Begradu s študijsko izmenjavo na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah.
Je član delovne skupine “Spaceship Yugoslavia” Research and exhibition project, NGBK, Berlin. Trenutno dela kot vodička po muzejih in galerijah v Berlinu in je med drugim vodila pogovore na Finland Institut, Berlin ter Art education in migrational society: conference, Institut za Art in Context na UdK Berlin.

Ljubljana, 25. oktober 2013 – V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, ki ga izvaja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS), se je odvijal strokovni simpozij o problematiki slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja. Pomen sposobnosti za branje in drugih okoliščin, ki jih branje spremlja, so za razumevanje družbenega, socialnega in kulturnega položaja ljudi z okvaro vida ali motnjami branja, s strokovnimi prispevki predstavili mag. Tatjana Likar (zaradi bolezni je njen prispevek prebral Marjan Gujtman), dr. Marija Kavkler, dr. Milena Košak Babuder, mag. Roman Rener, Andreja Albreht in Alenka Sunčič Zanut. Svoje izkušnje in občutja ob slabovidnosti in slepoti sta obiskovalcem simpozija zaupala literat Mitja Čander in uspešen športnik ter nekdanji maneken Alen Kobilica.

Udeleženci simpozija

Pri ZDSSS so simpozij zasnovali z namenom ozaveščanja širše javnosti o vprašanjih slepote, slabovidnosti in motenj branja ter spodbujanja družbenega okolja k odprtemu dialogu, ki bo prispeval k boljšemu poznavanju področja. To je namreč nujno za uspešno integracijo slepih, slabovidnih ter drugih ljudi z motnjami branja v družbeno okolje. Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS, dodaja: “Namen predavanj na simpoziju je razumeti sedanji družbeni in socialni položaj slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja in izpostaviti vse, kar je še nujno postoriti, tako s strani države kot tudi v širšem družbenem kontekstu, za uspešno integracijo ljudi v družbo. Vedno znova se namreč potrjuje misel, ki pravi, da je neuk tisti, ki se odloči ostati v temi, zato želimo vseskozi izpostavljati pomen ozaveščanja ter izobraževanja.”

Tomaž Wraber

Knjižnica je pomemben povezovalni element
Za boljšo socialno vključenost so pomembne ustrezne knjižnične storitve. Na podlagi izkušenj drugih držav je bilo namreč ugotovljeno, da so te za tako specifično skupino uporabnikov lahko bolj učinkovite ob neposrednem sodelovanju splošnih knjižnic s specializirano osrednjo knjižnico za slepe in slabovidne. Storitve knjižnic, ki bi bile prilagojene za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja, pa trenutno niso zadostne. Knjižnice namreč zagotavljajo dostop do majhnega dela prilagojenih knjižničnih gradiv, prostori so neustrezno prilagojeni ljudem z invalidnostmi, primanjkuje pa tudi finančnih sredstev za razvoj tehnologij. »Projekt prenove knjižnice slepih in slabovidnih ter oseb z motnjami branja je na podlagi ugotovitev trenutnega stanja na tem področju izjemno pomemben, tako danes kot tudi v prihodnje. Zaradi višanja življenjske dobe in vedno več škodljivih vplivov na oči se bo namreč v prihodnje število potencialnih uporabnikov še povečalo. Prilagojene storitve knjižnic in knjižničnih gradiv bo zato potrebno še povečevati in poskrbeti, da bodo ta gradiva na voljo čim širši publiki. Je pa seveda za dolgoročno stabilno delovanje potrebno zagotoviti tudi dolgoročno stabilno financiranje,« je v svojem prispevku za simpozij zapisala mag. Tatjana Likar iz Ministrstva za kulturo.

Roman Rener, Tanja Petrič, Andreja Albreht, Alenka Sunčič Zanut

Branje je temeljna civilizacijska vrednota
Kakor so sklenili številni referenti, dostopnosti do branja ni moč razumeti le kot fizično dostopnost do prostorov. Ljudje z okvarami vida se namreč na vsakem koraku srečujejo z ovirami, ki kažejo na družbeno stanje in ki onemogočajo drugačnosti, da stopi iz teme. Zaradi tega je nujno, da na to stanje vseskozi opozarjajo tudi širšo družbo in obenem dajejo ljudem možnost, da jih sprejemajo z razumevanjem in podporo. »Branje predstavlja temeljno civilizacijsko vrednoto, ki bo vedno zahtevala napor, vendar pa omogoča tudi veliko svobodo pri spoznavanju sveta, domišljije in estetskih užitkov. Branje mi daje samozavest, občutek svobode ter suverenosti in hvaležen sem, da lahko danes kljub svoji slabovidnosti od knjig živim,« je dejal Mitja Čander.

Marjan Gujtman, Tanja Petrič, Milena Kavkler, Marija Kosak Babuder, Mitja Čander

Svojo izkušnjo soočanja s slepoto je na simpoziju zaupal tudi danes zelo uspešen športnik in nekdaj svetovno znani maneken, Alen Kobilica. Povedal je, da se veliko ljudi ob izgubi vida zapre vase, on pa je to stanje vzel predvsem kot izziv. »Že dobro četrto leto mineva, odkar sem izgubil vid. V tem času sem se moral naučiti veliko novih stvari. Kar je najbolj naporno v tem trenutku, je logistika. Že ko želim iti na trening, moram vnaprej natančno vedeti, kako bom do tja prišel, kdo me bo peljal, kdo me bo prišel iskat. Ugotovil sem, da so slepi in slabovidni veliko bolj organizirani kot videči in tega se skušam naučiti tudi jaz,« še dodaja Alen. Trenutno se intenzivno pripravlja za uvrstitev na paraolimpijske igre, ki bodo leta 2016 potekale v Rio De Janieru.

Alen Kobilica, Tanja Petrič, Aleksandra Surla, Marko Mikulin

Povzetki predavanj simpozija