OSNOVE TALNEGA TAKTILNEGA VODILNEGA SISTEMA

Demonstracija uporabe TTVS

1. PROSTOR BREZ OVIR. Prostor naj bo zasnovan jasno in brez ovir, saj je to pomembno za vse uporabnike. Taktilne oznake le dopolnjujejo osnovno strukturo prostora, kjer je to nujno. Prostor brez ovir zajema med drugim ustrezno načrtovanje peščevih površin (razmestitev ulične opreme, dovolj parkirišč za kolesa, ki so ustrezno odmaknjena od pešpoti, umaknjeni prostori za smetnjake itd.) ter ustrezno vzdrževanje (odstranjevanje nepravilno parkiranih avtomobilov in koles, omejevanje gostinskih vrtov, opozarjanje lastnikov o vzdrževanju živih mej, ki posegajo na pločnike itd.).
2. STANDARDNE OZNAKE. Standardne taktilne oznake so sestavljene iz čepov in reber, ki morajo biti razporejeni v natančno predpisanih razmikih. Na trgu je veliko ponudbe taktilnih plošč, ki niso vse ustrezne. Če so čepi oz. rebra postavljeni preveč skupaj ali preveč narazen, to zelo spremeni njihovo zaznavnost, kar lahko oznako naredi neuporabno.
3. POMEN ČEPOV IN REBER. Čepi in rebra imajo točno določen pomen: čepi opozarjajo in obveščajo, rebra usmerjajo, vodijo ali zapirajo pot. Čepov in reber med seboj ne smemo zamenjati kljub različnim oblikovalskim težnjam, saj s tem zmedemo osnovno informacijo.
4. IZBOČENOST OZNAK. Čepi in rebra morajo biti izbočeni približno pet milimetrov nad okoliško podlago. Kanalčki, ki so poglobljeni v tlak, niso primerna rešitev, saj jih s palico ali podplati ni mogoče začutiti. Pet milimetrov je višina, ki pomeni kompromis med dovolj dobro zaznavnostjo za slepe in višino, ki je še ustrezna za druge uporabnike (kar je predvsem pomembno za invalide na vozičkih).
5. VIZUALNI KONTRAST. Prilagoditve za slepe se večkrat zelo razlikujejo od prilagoditev za slabovidne. Poleg tipnega kontrasta je pri taktilnih oznakah zelo pomemben tudi vizualni kontrast svetlo/temno, saj večina ljudi z okvarami vida ni popolnoma slepih. Taktilne oznake morajo biti zato ustrezno svetlejše ali občutno temnejše glede na okoliški tlak.
6. TALNI TAKTILNI VODILNI SISTEM. Taktilne oznake morajo biti vpete v širši sistem, ki ga imenujemo talni taktilni vodilni sistem, tako da so med seboj smiselno povezane. Oznaka, ki se začenja sredi široke površine in ali vodi na sredino široke površine, je neuporabna, saj je slepi ne more najti. Oznake se morajo smiselno začeti in končati, zato je v vsaki situaciji posebej nujen dober razmislek. TTVS smiselno nadgrajujejo še zvočni semaforji, kontrastni trakovi na stopnicah in ovirah er podobni pripomočki.
7. NAČRTOVANJE VARNIH POTI. TTVS je treba načrtovati s poglobljenim premislekom, saj je razlika med uporabnim in neuporabnim oz. nevarnim zelo majhna. Pri vsaki situaciji je treba posebej preučiti, katera informacija bo slepemu koristila in jo nato ustrezno podati. Pri tem je med drugim treba upoštevati obstoječa vodila in oznake, da čim bolj znižamo stroške izvedbe.Načrti varnih poti, ki se skupaj z uporabniki izdelajo za posamezen kraj pred začetkom izvedbenih načrtov oz. del, prispevajo h kakovosti rešitev, znižajo stroške, hkrati pa so osnova za poznejše vzdrževanje, uporabo in tudi izobraževanje uporabnikov taktilnih oznak.
8. POMEN VZDRŽEVANJA. Zelo pomembno je vestno vzdrževanje oznak in celotnih pešpoti. Veje v višini glave, neobrezane žive meje, smetnjaki, postavljeni brez pravila po pločnikih, in podobne ovire občutno otežijo pot slepim in slabovidnim. Če je pot slabo vzdrževana, so taktilne oznake lahko neuporabne.
9. NESTANDARDNE TALNE OZNAKE. V določenih primerih (v območjih za pešce, zaščitenih območjih itd.) je mogoče standardne oznake zamenjati z oznakami iz različnih tlakov, vendar le pod strokovnim nadzorom. Zgodi se, da je na prvi pogled kontrast med raznimi tlaki dovolj dober, vendar se s tipnim preizkusom ugotovi, da je prešibak in je zato treba poiskati drugo rešitev.
10. POMEN IZOBRAŽEVANJA UPORABNIKOV. Zgoraj predstavljeni talni taktilni vodilni sistem je v uporabi v več državah sveta. TTVS ima svoja pravila, ki se jih mora posameznik naučiti. Med posameznimi državami se zaradi različnih prometnih ureditev pravila nekoliko razlikujejo, vendar so osnove večinoma enake.

Pomembno je poudariti, da TTVS ni rešitev, ki bi vsakemu slepemu brez truda omogočila prosto pot po mestu. Taktilne oznake so le dodaten pripomoček za lažjo orientacijo in gibanje v prostoru. Zato je zelo pomembno, da slepi s pomočjo tiflopedagoga spoznajo osnovna pravila označevanja in se jih naučijo uporabljati. Nato se vsake nove poti posebej naučijo s spremljevalcem, ki jim pokaže, kje so posamezne oznake in kje poteka najbližja varna pot.

Uporabne povezave:

spletno mesto Zavoda DOSTOP

Priročnik za načrtovanje talnega taktilnega vodilnega sistema ( Z belo palico po mestu)

Predstavitveni film o Talnem taktilnem vodilnem sistemu