Ljubljana, 13. 4. 2013 – Skupščina Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes volila novega predsednika zveze za mandatno obdobje 2013 do 2017 in vnovič izvolila Tomaža Wraberja, ki je zvezo vodil že v dozdajšnjem mandatnem obdobju.

Tomaž Wraber, stari – novi predsednik ZDSSS

Skupščina je tudi obravnavala in sprejela finančno ovrednoteni letni delovni program zveze za leto 2013 in volila člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije.

Nova skupščina ZDSSS

● za člane Upravnega odbora Zveze so izvoljeni:

Safet Baltič iz MDSS Koper, Emil Muri iz MDSS Kranj, Martin Ošlak iz MDSS Maribor, Branko Petovar iz MDSS Murska Sobota, Igor Miljavec iz MDSS Nova Gorica, Janez Kermc iz MDSS Novo mesto in Anton Žerak iz MDSS Ptuj. Člana UO iz MDSS Celje in Ljubljana bosta izvoljena naknadno.

● za Nadzorni odbor Zveze so izvoljeni:
Božena Potočnik iz MDSS Maribor kot predsednica, Nataša Žganjar iz MDSS Ljubljana kot članica in Predrag Milenkovič kot zunanji strokovnjak

● za Disciplinsko komisijo Zveze so izvoljeni:
Anton Žakelj iz MDSS Kranj kot predsednik, Robert Hrovat Merič iz MDSS Ljubljana kot član, Zvonko Škerget iz MDSS Maribor kot član, Marija Jerič iz MDSS Murska Sobota kot članica in Sonja Jež iz MDSS Nova Gorica kot članica

S Kulturnim bazarjem, kjer združujejo moči Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport , Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter kulturne ustanove iz vse Slovenije, želimo doseči boljšo obveščenost o kulturni ponudbi v Sloveniji ter v strokovni in širši javnosti prebuditi interes za kulturno-umetnostno vzgojo oziroma za kulturo. Izvršni producent Kulturnega bazarja, sedaj že tradicionalne prireditve, je od samega začetka leta 2009 Cankarjev dom v Ljubljani.

Enodnevna prireditev široko odpre vrata Cankarjevega doma – na razstavnih prostorih v dveh preddverjih predstavlja svojo bogato ponudbo več kot 200 kulturnih ustanov ter številni samostojni kulturni ustvarjalci iz vse Slovenije. Na letošnjem, ki bo potekal v torek, 12. marca 2013 bomo sodelovali tudi slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Poudarek bazarja bo voda, kulturno vzgojne vsebine in kultura slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih ter gluhoslepih.

Nekaj poudarkov:

– Dogajanje bo potekalo v Linhartovi in Štihovi dvorani

– Uvodni govor bo imel dr. Evgen Bavčar

– Glasbeni dogodek Borut Gombač in Zlatko Kavčič

– Vodeni ogledi po razstaviščnem prostoru

– Večerna projekcija filma Hoja po vodi (o Alenu Kobilici)

– Zaključna prireditev bo gledališče En Knap – Oteto

– ter drugi gledališki dogodki in strokovna predavanja in predstavitve

Med ostalimi se bomo tudi mi (skupaj z Zavodom za slepo in slabovidno mladino Ljubljana) predstavili pod naslovom »Slepi in slabovidni Slovenije«. Predstavili bomo naše slikarje, literate, založništvo Zveze… Boštjan Vogrinčič bo dopoldne vodil delavnico z naslovom »Pika na piko pa brajico naredi«.

Popoldne pa bodo imeli dve delavnici otroci iz Zavoda.

Natančen program si lahko pogledate na spletni strani http://www.kulturnibazar.si/domov/. 

V podjetju JOB iz Maribora so se odločili 20. obletnico uspešnega delovanja obeležiti tudi z donacijo slepim in slabovidnim otrokom iz vse Slovenije. S tem namenom organizirajo 22. februarja 2013 ob 19.30 dobrodelni koncert v SNG Maribor, na katerem bodo nastopili Darja Švajger in Simfonični orkester RTV Slovenija, izkupiček od prodanih vstopnic in morebitnih drugih donacij, pa bo v celoti namenjen za potrebe slepih in slabovidnih predšolskih in osnovnošolskih otrok iz socialno ogroženih družin. 

V Mestnem gledališču ljubljanskem z novim letom začenjajo z bralnimi uprizoritvami klasičnih iger iz svetovne in domače zakladnice. Vsak mesec bodo tako uprizorili eno igro in jo po potrebi tudi večkrat ponovili.
Takšen stik z dramsko in gledališko umetnostjo je namenjen vsem tistim, ki gledališča ne morejo uživati v njegovi vizualni in spektakelski dimenziji, se pravi slepim in slabovidnim. Bralne uprizoritve med drugim razvijajo bolj senzibilen odnos do govorjene, umetniško oblikovane besede, spodbujajo fantazijo ter pozitivno vplivajo na zbranost in pozornost.
Cikel Velikih iger sveta začenjamo z Sofokljevo Antigono v prevodu Kajetana Gantarja, katere premiera bo v torek, 29. januarja, ob 17. uri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. 
Uprizoritev bo v sodelovanju z lektorico Majo Cerar in igralci MGL pripravila Ira Ratej. Brali bodo: Judita Zidar, Mirjam Korbar Žlajpah, Boris Ostan, Nika Rozman, Boris Kerč, Janez Starina, Tanja Dimitrievska, Bernarda Oman in Marko Simčič.
Vljudno vabljeni na posebno intimen gledališki večer.
Cena vstopnice je 3 evre.

POMEMBNO OBVESTILO:
Ob nakupu smučarske vozovnice se mora slepi ali slabovidni smučar vedno izkazati s člansko izkaznico ZDSSS; njegov spremljevalec lahko dobi smučarsko vozovnico samo ob prisotnosti slepega oz. slabovidnega.

8. in 9.12.2012 je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije organizirala nadaljevalno usposabljanje spremljevalcev in uporabnikov programa: »Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih«. Usposabljanje smo v sodelovanju s tiflopedagoginjo Mirjano Hafnar in defektologino Sonjo Pungertnik izvedli v domu oddiha Zveze v Izoli. Usposabljanja se je udeležilo 21 spremljevalcev in uporabnikov.
Po kratkem uvodu s predstavitvijo udeležencev in programa, smo hitro začeli z delom. Spremljevalci so najprej obnavljali tehnike spremljanja z Mirjano Hafnar. Med tem pa so se uporabniki pod vodstvom Sonje Pungertnik poglobili v svojo vlogo v programu.

Slika 1: Tiflopedagoginja Mirjana Hafnar je preko teoretičnega uvoda hitro vzpostavila stik s spremljevalci.

Slika 2: Spremljevalci pod vodstvom Mirjane Hafnar niso dolgo ostali samo pri teoriji. Konkretno so ponovili že znane tehnike spremljanja, jih nadgradili in po potrebi korigirali.

Slika 3: Uporabniki pa so pod vodstvom Sonje Pungertnik govorili o svoji vlogi v programu, o prevzemanju svojega deleža odgovornosti za to, da bo spremstvo takšno kakršnega potrebujejo. Odprla so se tudi nekatera vprašanja, na katera so uporabniki dobili tudi odgovore.

Slika 4, 5 in 6: V popoldanskem delu usposabljanja so uporabniki spoznavali, obnavljali in korigirali ustrezne tehnike spremljanja z Mirjano Hafnar. Pri delu ji je bila v veliko pomoč tudi študentka tiflopedagoginje Sara Lakota.

Slika 7: Mirjana Hafnar je uporabnike opozorila tudi na pomen skrbi za telesno kondicijo. Pokazala jim je tudi nekaj koristnih vaj.

Slika 8 in 9: Spremljevalci so popoldne preživeli s Sonjo Pungertnik. Sonja Pungertnik je ustvarila varno in dovolj zaupno vzdušje, da so spremljevalci lahko spregovorili tudi o svojih strahovih, dvomih, jezi, nemoči in željah.

Slika 10, 11: Dan smo spremljevalci in uporabniki zaključili s prijetnim družabnim večerom, ki nas je med seboj povezal.

Slika 12: Tudi obroke smo izkoristili za pridobivanje novih izkušenj in znanj. Spremljevalci so vadili postrežbo uporabnikov.
V nedeljo smo izvedli še praktičen preizkus spremljanja po ulicah Izole. Usposabljanje pa smo zaključili s podelitvijo tistega kar je bilo dobro in predlogov za še boljše delo v bodoče.

S podpisom pogodbe ministrstva za zdravje z Očesno kliniko UKC Ljubljana se je začel izvajati dvoletni pilotni projekt »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih”. Zagon pilotnega projekta rehabilitacije je pomemben mejnik tako za slepe in slabovidne kot tudi za strokovno javnost, so bili soglasni minister  Tomaž Gantar, predsednica Zdravstvenega sveta Marjeta Zorc, predstojnica Očesne klinike Branka Stirn Krajnc in Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Na Očesni kliniki bodo z aktivnostmi pilotnega projekta, ki bo vključeval 10 slepih in slabovidnih, začeli že letos, ocenjeno pa je, da bi v naslednjih desetih letih tovrstno rehabilitacijo potrebovalo 220 ljudi z okvaro vida letno – 150 slepih, 50 močno slabovidnih in 20 slepih otrok.

Novinarska konferenca o CRSS

Minister Tomaž Gantar je na novinarski konferenci v petek, 19. 10. 2012, poudaril velik pomen pilotnega projekta »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih”, ki je prvi tovrstni projekt za slepe in slabovidne pri nas. Ta bo v pomoč veliki skupini ljudi z okvaro vida, ki se dnevno sooča z izredno stisko in pa tudi krizo, ki je ni mogoče primerjati z drugimi življenjskimi situacijami. Kot je povedal minister, je bila pravica slepih in slabovidnih do celovite rehabilitacije uzakonjena že leta 2008 v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, vendar se do danes v korist slepih in slabovidnih ni storilo nič. Ministra veseli takojšen odziv Zdravstvenega sveta, ki je prepoznal potrebo po rehabilitaciji slepih in slabovidnih in podprl predlagani pilotni projekt.

Minister za zdravje, Tomaž Gantar

“Člani Zdravstvenega sveta so brez pridržka pregledali gradivo pilotnega projekta “Celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih” in ga z veseljem podprli”, je povedala predsednica Zdravstvenega sveta prof. dr. Marjeta Zorc in dodala, da bodo člani sveta budno spremljali rezultate pilotne študije, skupnega dela Očesne klinike, Zveze društev slepih in slabovidnih in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS.

Predsednica Zdravstvenega sveta Marjeta Zorc

Predstojnica Očesne klinike in nosilka projekta CRSS prof. dr. Branka Stirn Krajnc je ob predstavitvi pilotne študije povedala: “Življenjski tok za optimalno funkcioniranje, od šolanja, zaposlitve in prostočasnih aktivnosti, zahteva dober vid, ki ni dan več tisoč Slovencem in več deset milijonom ljudem po svetu.” Povedala je, da zagon projekta CRSS daje možnost realizacije dolgoletnih prizadevanj stroke za ustrezno celovito obravnavo in resocializacijo slepih in slabovidni, od rojstva do starosti. “Pri tem procesu moramo sodelovati s posredovanjem vseh dognanj stroke, hkrati pa povezovati svetovalce in terapevte različnih strok za pomoč na poti k samostojnosti slepega in slabovidnega”, je zaključila misel.

Predstojnica Očesne klinike, Branka Stirn Krajnc

Program CRSS je namenjen ljudem z diagnozo slep ali slaboviden in njihovim svojcem v primeru, ko nastopi takšna stopnja okvare oziroma poslabšanja vidne funkcije, da je ta oseba v funkcionalnem smislu bistveno ovirana. Temu sledi tudi cilj rehabilitacije, ki je rehabilitandu in njegovim svojcem omogočiti celovito multidisciplinarno obravnavo z namenom adaptacije, reorganizacije in resocializacije z namenom doseči čim višjo stopnjo samostojnosti. Pojem celovite rehabilitacije zajema vrsto medicinskih, tiflopedagoških, psiholoških in psihoterapevtskih obravnav, ki lahko povrnejo čim več izgubljenega vida ali izgubljeni vid čim bolje nadomestijo z novimi znanji, veščinami in spretnostmi samoorganiziranja. V okviru rehabilitacije se bo izdelal enovit program, t.i. celovit individualni načrt rehabilitacije, ki zajema osnovne podatke o rehabilitandu in vse ostale parametre, ki so ključni za uspešen potek rehabilitacije (vrsto storitev, čas trajanja posamezne storitve, delovni tim, osnovne vsebine, uporabljene metode, itd.). 

Osrednji cilji pilotnega projekta, ki se je pričel danes, se nanašajo na ugotavljanje ustreznosti modela CRSS, vzpostavitev koordiniranih poti med izvajalci, preverjanje kadrovskih in prostorskih normativov za izvajanje rehabilitacije, na preizkušanje kriterijev za vključevanje rehabilitanda v pripravo in izvajanje rehabilitacije, itd. Pilotni projekt bo potekal dve leti, izvajal pa se bo v štirih fazah: priprava minimalnih prostorskih in kadrovskih pogojev za delo, izbira in priprava vodje projekta in koordinatorjev, nato priprava dokumentacije, osnovnih protokolov in pravilnikov. Sledi začetek izvajanja rehabilitacije z vključitvijo 10 rehabilitandov, sledi še zaključno zbiranje in analiza podatkov ter priprava končnega poročila.  Nosilec in izvajalec pilotnega projekta je Očesna klinika kliničnega centra Ljubljana, partnerja projekta pa bosta še Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije.

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Tomaž Wraber

Delna ali popolna izguba vida državljanov za državo predstavlja velik strošek. S tem se strinja tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. “Uvedba celovite rehabilitacije zato le osnovna civilizacijska dolžnost vsake kulturne družbe, ampak tudi modra naložba. Na Švedskem, kjer imajo to področje vzorčno urejeno, se vsa sredstva, vložena v rehabilitacijo slepih in slabovidnih, povrnejo v pol leta ali prej. Pri tem pa je pomembno, da je rehabilitacija celovita, sicer nima pravega učinka. Ljudje smo zelo različni in vsakdo ima drugačne potrebe in potenciale, ki jih oceni strokovni tim in na tej podlagi sestavi individualni rehabilitacijski načrt. Če bo ta prav izveden, bomo tudi ljudje z okvarami vida dejavneje vključeni v družbo in ji bomo lahko tudi več dajali. Zaradi vsega tega je današnji dan zgodovinska prelomnica za nas,« je dejal predsednik Zveze.

Vlada RS je na svoji seji dne 11. 10. 2012, torej prav na letošnji svetovni dan vida, sprejela sklep, s katerim Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nalaga, da kot posredniško telo v postopku neposredne potrditve operacije zagotovi posebna namenska sredstva Evropskega socialnega sklada v višini 2,7 mio EUR v letih 2012 do 2015 za izvedbo projekta »Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim, slabovidnim ter osebam z motnjami branja«, Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Na osnovi ugotovljenega stanja in izkušenj v tujini bi bila najustreznejša uvedba integriranega modela izvajanja knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne kot javne službe. Nacionalna knjižnica slepih in slabovidnih, ki bi neposredno izvajala storitve za slepe, slabovidne ter za osebe z zmanjšano zmožnostjo branja, bi delovala tudi kot nacionalni center za knjižnične storitve za slepe, slabovidne in za osebe z motnjami branja, saj bi med drugim tudi koordinirala dejavnosti za uporabnike s tovrstnimi posebnimi potrebami v drugih javnih knjižnicah (šolskih, splošnih, visokošolskih). Tako bi bila njena temeljna naloga, poleg izvajanja osnovnih knjižničnih storitev in reproduciranja gradiva v tehnikah, dostopnih slepim in slabovidnim, tudi vzpodbujanje, vodenje, razvoj in koordinacija knjižničnih dejavnosti, namenjenih tej populaciji na področju cele Slovenije.

Povezava na izvirni dokument vlade.

6. oktober 2012 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine sta ob sodelovanju Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana pripravila dogodek, na katerem so v Mestni hiši prikazali svoje težave in ovire v urbanem okolju. Obiskovalci so se lahko preizkusili v posameznih nalogah in situacijah, s katerimi se invalidi spopadajo vsak dan.

Pred vhodom v Črni bar

Dogodek v Mestni hiši je potekal v okviru projekta Odprte hiše Slovenije kot zaključek Tedna arhitekture in prostora 2012. Poleg estetskih, kreativnih, energetskih in strokovnih kriterijev želijo namreč poudariti tudi dostopnost hiš za vse, kamor spadajo tudi funkcionalne rešitve za slepe, slabovidne ter paraplegike. V okviru dogodka so člani Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) v zatemnjeni dvorani Magistrata predstavili pomen vida in drugih čutil. V temnem prostoru so obiskovalci doživeli nekaj dogodkov, ki so vznemirili njihove ostal čute: sluh, tip, okus in vonj. Namen izkušnje je občutiti, kako zelo pomemben je vid, a hkrati tudi to, kako pomembna so tudi vsa ostala čutila. »Ko človek oslepi, postanejo vsakdanji opravki pravi izziv. Naše telo se mora navaditi na novo situacijo in pri tem so pomembna tudi ostala čutila. Z eksperimentom v zatemnjeni sobi smo obiskovalcem želeli prikazati tudi nekaj ovir in situacij, v katerih se slepi in slabovidni pogosto znajdemo in zaradi katerih je naše gibanje pogosto oteženo. Želimo pa opozoriti tudi na ureditev urbanega okolja, ki je za različne invalide še vedno slabo dostopno in neprilagojeno,« je na dogodku dejal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Vhod v Črni bar

Cilj je univerzalno okolje, prijazno za vse
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine pa je na dogodku opozarjalo na ovire, s katerimi se gibalno ovirani srečujejo v grajenem prostoru. Prikazali so tudi primere dobre in slabe prakse, obiskovalci pa so lahko z invalidskim vozičkom preizkusili, kaj v praksi pomenijo nepravilni naklon klančine, preširoke reže, preozka vrata in podobne ovire. »Paraplegiki se vsakodnevno srečujemo s številnimi ovirami, ki se jim z invalidskim vozičkom težko izognemo, zato je primerna ureditev dostopnosti do objektov za nas ključnega pomena. Ob zaključku tedna arhitekture želimo tudi mi poudariti, da mora biti cilj načrtovanja in urejanja grajenega prostora ne le okolje, ki je dostopno za gibalno ovirane ljudi, ampak univerzalno okolje, ki je prijazno za vse,« je dejala Mirjam Kanalec, podpredsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine.

Obiskovalci Črnega bara

Tako slepi in slabovidni kot tudi paraplegiki želijo s tovrstnimi prikazi opozoriti na svojo prisotnost v urbanem okolju in pomembnost prilagajanja arhitekturnih načrtov njihovim zmožnostim. S sodelovanjem s Svetom za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana si prizadevajo za reševanje tovrstnih problemov tudi drugod po mestu in v ostalih slovenskih krajih.

Prikaz ovir z invalidskimi vozički