Slepi in slabovidni v Sloveniji prvi teden v juniju že desetletja obeležujemo kot teden slepih. Najširšo javnost poskušamo v tem času še dodatno opozoriti, da med vami, ki imate zdrav vid, živi tudi veliko takih, ki ne vidimo nič, skoraj nič ali zelo slabo. To nam v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzroča vrsto težav, ki pa jih je v družbi, ki to razume, največkrat možno v veliki meri omiliti, včasih pa celo povsem odpraviti.

Letos dajemo na državni ravni poseben poudarek talnemu taktilnemu vodilnemu sistemu (TTVS), ki je pri nas sicer še redkost, a ga ponekod vendarle že srečujemo. TTVS je sestavljen iz posebnih reliefnih talnih oznak, ki v kombinaciji z naravnimi ali urbanimi danostmi omogočajo samostojno gibanje tudi slepemu ali močno slabovidnemu. To prispeva k njegovemu neodvisnemu življenju. Tako kot vsega na tem svetu se mora človek, ki želi, da bi mu TTVS služil, naučiti tudi njegovih pravil. A to ni pretežko. Vsak, ki si res želi biti samostojen, bo hitro razumel njegovo logiko in ga s pridom uporabljal. Da bi bilo to res mogoče, pa mora biti TTVS po vsej državi enak ter upoštevati ista pravila in standarde.

TTVS pa ima še drugo pomembno lastnost. Njegovi elementi, ki so vgrajeni v tla, so praviloma zelo kontrastne barve, tako da človeka z zdravim vidom kar zbodejo v oči, slabovidni pa jih lahko vsaj zazna. Poleg tega pa so deli vodilnih elementov tudi za nekaj milimetrov višji od podlage. Tako jih tudi nepozoren pešec zazna pod podplati obutve, ne da bi se obnje spotaknil. To pa je nadvse pomembno, saj nikogar ne motijo, vsem pa pošiljajo jasno sporočilo »med nami so tudi ljudje, ki ne vidijo ali ne vidijo dovolj!«

TTVS torej opravlja obe pomembni nalogi: pomaga in ozavešča. Zato upamo, da se bo kmalu pojavil v čim več slovenskih mestih in naseljih, saj ljudje z okvarami vida živimo ali se gibljemo povsod, tudi v manjših krajih.

Prireditve in programe za ozaveščanje pa v tem tednu pripravlja tudi devet naših medobčinskih društev, tako da bo vsako na svoj način opozarjalo javnost na svoje članstvo.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, in Manca Košir o Umetnosti preprostosti

Vljudno Vas vabimo na literarno-pogovorni večer, ki ga v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih pripravlja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ljubljana.

Osrednja gostja večera, varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, in moderatorka, Manca Košir, bosta po izboru varuhinje spregovorili o knjigi

Dominique Loreau Umetnost preprostosti
(prevod: Marjeta Novak Kajzer, Vale-Novak, 2009).

Avtorica posveča delo vsem, ki želijo na novo odkrivati pozitivne plati preprostejšega in naravnejšega življenja. Bralce nagovarja zelo neposredno in konkretno, da bi čim bolj polno doumeli življenjsko umetnost, ki jo ponuja minimalizem in delovanje po načelu »manj je več«.

Dogodek bo potekal v torek, 28. 1. 2014, ob 19. uri v Konferenčni dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani (Gosposka 15, 1000 Ljubljana).

Po pogovoru bo varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, prebrala daljše odlomke iz izbranega knjižnega naslova, s čimer želimo pričarati občutke sprejemanja in dojemanja knjižnih besedil, kadar ta niso zapisana na papirju in dostopna našim očem. Poslušanje daljših literarnih besedil je namreč za slepe in slabovidne del vsakdana, videči pa se s knjižnimi deli najpogosteje srečujejo na drugačen način.

Sporočamo vam, da je umrl Roman Brvar, dolgoletni učitelj v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v pokoju. Pogreb bo v soboto, 4. 1. 2014, ob 14. uri na pokopališču v Šentpavlu pri Domžalah. Na dan pogreba bo žara od 9. ure do 13.30 v mrliški vežici v Domžalah.

Roman Brvar s svojim delom Dotik znanja

Romar Brvar se je rodil v kmečki družini v vasi nad Vranskim leta 1950. Bil je slaboviden, osnovno šolo je končal v Zavodu za slepo in slabovidno mladino (ZSSM), se usposobil za telefonista, nato pa študiral geografijo in zgodovino, se zaposlil v ZSSM, končal tiflopedagoško izobraževanje in se popolnoma predal delu z otroki z okvaro vida.
Poučeval je zgodovino in zemljepis, sodeloval v številnih zunajšolskih dejavnostih, je avtor številnih del, npr. Geografija nekoliko drugače (Didaktika in metodika geografije za slepe in slabovidne), Dotik znanja (Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli) idr., za svoje pedagoško delo je dobil najvišje državno priznanje, plaketo Antona Skale. Izbran je bil za najboljšega učitelja v Sloveniji. Dobil je priznanje Minke Skaberne za delo in dosežke defektološke teorije in prakse. Leta 1992 je napredoval v pedagoškega svetovalca, leta 1986 pa je pridobil priznanje ZSSM, zlato značko za pedagoško delo. Bil je inovator pri izdelavi učil in učnih pripomočkov za slepe in slabovidne učence na svojem področju. Bil je zgled številnim učiteljem tudi zunaj ZSSM.

Na tradicionalni prireditvi Invalid športnik leta so v torek, 10. 12. 2013, razglasili športnico in športnika leta ter žensko in moško ekipo leta. Z veseljem vam sporočamo, da je bila naša članica Jana Führer izbrana za najboljšo športnico leta, naša mešana ekipa v showdownu, v postavi Sanja Kos, Tanja Oranič, Peter Zidar, Simon Podobnikar in Miha Susman, pa je dobila priznanje za najboljšo moško ekipo za leto 2013. Vsem iskreno čestitamo. Več o tem

Sporočamo vam, da kulturniški vikend slepih in slabovidnih zaradi premajhnega števila prijavljenih odpade.

Namesto tega bomo v soboto, 23. 11., v sejni sobi Zveze organizirali srečanje z Dirkom Sorgejem, slepim umetnikom na področju zvoka in novih medijev, in Jovano Komnenić, ki deluje na področju uporabe umetniških praks pri delu z različnimi ranljivimi skupinami.

Gre za izjemen dogodek, ki ga pripravljamo skupaj z aktivom Sodelujem. Za njuno vodstvo po mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani je veliko zanimanje.
Več o Dirku in Jovani si lahko preberete spodaj.

Srečanje oz. delavnice, ki jih bosta vodila umetnika iz Berlina, se bodo začele ob 9.30, končale pa predvidoma ob 13. uri.

Za dodatne informacije lahko pokličete Dušana Brešarja na 01 47 00 226 ali pišete na dusan.bresar@zveza-slepih.si

Dirk Sorge
umetnik na področju zvoka in novih medijev ter študent psihologije
KONTAKT: dirksorge@web.de

Dirk Sorge, rojen 26.10.1984 v Berlinu, Nemčija. Je slep umetnik na področju zvoka in novih medijev ter študent psihologije. Študiral na različnih umetniških akademijah med njimi Universität der Künste Berlin, Nemčija in Sydney College of the Arts v Sydneyu, Avstralija. Od leta 2010 je študent psihologije na Technische Universität v Berlinu. Aktivno razstavlja po različnih galerijah in muzejih. Pripravlja vodstva tako za videčo kot slepo publiko. Soustvarjalec vodstev “Werkzeug Wahrnehmung”, interaktivni umetniški sprehod na 6. Berlinskem bienalu.
Od oktobra 2013 je koordinator delovne skupine za področje kulture Berlinskega združenja slepih in slabovidnih. Na Technische Universität trenutno dela kot raziskovalec v projektu na temo prostetike.

Jovana Komnenić
umetnica, vodička po muzejih in galerijah
KONTAKT: jovana.komnenic@gmail.com

Jovana Komnenić, rojena leta 1981 v Pančevu, Srbija. Februarja 2011 je zaključila študij na Inštitutu Art In Context, Universität der Künste Berlin z nalogo: Werkzeug Wahrnehmung / Perception as a Tool, (Art educational project with visually impaired colleagues on 6th Berlin Biennale for contemporary art). Pred tem je leta 2005 zaključila šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Begradu s študijsko izmenjavo na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah.
Je član delovne skupine “Spaceship Yugoslavia” Research and exhibition project, NGBK, Berlin. Trenutno dela kot vodička po muzejih in galerijah v Berlinu in je med drugim vodila pogovore na Finland Institut, Berlin ter Art education in migrational society: conference, Institut za Art in Context na UdK Berlin.

Ljubljana, 25. oktober 2013 – V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, ki ga izvaja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS), se je odvijal strokovni simpozij o problematiki slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja. Pomen sposobnosti za branje in drugih okoliščin, ki jih branje spremlja, so za razumevanje družbenega, socialnega in kulturnega položaja ljudi z okvaro vida ali motnjami branja, s strokovnimi prispevki predstavili mag. Tatjana Likar (zaradi bolezni je njen prispevek prebral Marjan Gujtman), dr. Marija Kavkler, dr. Milena Košak Babuder, mag. Roman Rener, Andreja Albreht in Alenka Sunčič Zanut. Svoje izkušnje in občutja ob slabovidnosti in slepoti sta obiskovalcem simpozija zaupala literat Mitja Čander in uspešen športnik ter nekdanji maneken Alen Kobilica.

Udeleženci simpozija

Pri ZDSSS so simpozij zasnovali z namenom ozaveščanja širše javnosti o vprašanjih slepote, slabovidnosti in motenj branja ter spodbujanja družbenega okolja k odprtemu dialogu, ki bo prispeval k boljšemu poznavanju področja. To je namreč nujno za uspešno integracijo slepih, slabovidnih ter drugih ljudi z motnjami branja v družbeno okolje. Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS, dodaja: “Namen predavanj na simpoziju je razumeti sedanji družbeni in socialni položaj slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja in izpostaviti vse, kar je še nujno postoriti, tako s strani države kot tudi v širšem družbenem kontekstu, za uspešno integracijo ljudi v družbo. Vedno znova se namreč potrjuje misel, ki pravi, da je neuk tisti, ki se odloči ostati v temi, zato želimo vseskozi izpostavljati pomen ozaveščanja ter izobraževanja.”

Tomaž Wraber

Knjižnica je pomemben povezovalni element
Za boljšo socialno vključenost so pomembne ustrezne knjižnične storitve. Na podlagi izkušenj drugih držav je bilo namreč ugotovljeno, da so te za tako specifično skupino uporabnikov lahko bolj učinkovite ob neposrednem sodelovanju splošnih knjižnic s specializirano osrednjo knjižnico za slepe in slabovidne. Storitve knjižnic, ki bi bile prilagojene za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja, pa trenutno niso zadostne. Knjižnice namreč zagotavljajo dostop do majhnega dela prilagojenih knjižničnih gradiv, prostori so neustrezno prilagojeni ljudem z invalidnostmi, primanjkuje pa tudi finančnih sredstev za razvoj tehnologij. »Projekt prenove knjižnice slepih in slabovidnih ter oseb z motnjami branja je na podlagi ugotovitev trenutnega stanja na tem področju izjemno pomemben, tako danes kot tudi v prihodnje. Zaradi višanja življenjske dobe in vedno več škodljivih vplivov na oči se bo namreč v prihodnje število potencialnih uporabnikov še povečalo. Prilagojene storitve knjižnic in knjižničnih gradiv bo zato potrebno še povečevati in poskrbeti, da bodo ta gradiva na voljo čim širši publiki. Je pa seveda za dolgoročno stabilno delovanje potrebno zagotoviti tudi dolgoročno stabilno financiranje,« je v svojem prispevku za simpozij zapisala mag. Tatjana Likar iz Ministrstva za kulturo.

Roman Rener, Tanja Petrič, Andreja Albreht, Alenka Sunčič Zanut

Branje je temeljna civilizacijska vrednota
Kakor so sklenili številni referenti, dostopnosti do branja ni moč razumeti le kot fizično dostopnost do prostorov. Ljudje z okvarami vida se namreč na vsakem koraku srečujejo z ovirami, ki kažejo na družbeno stanje in ki onemogočajo drugačnosti, da stopi iz teme. Zaradi tega je nujno, da na to stanje vseskozi opozarjajo tudi širšo družbo in obenem dajejo ljudem možnost, da jih sprejemajo z razumevanjem in podporo. »Branje predstavlja temeljno civilizacijsko vrednoto, ki bo vedno zahtevala napor, vendar pa omogoča tudi veliko svobodo pri spoznavanju sveta, domišljije in estetskih užitkov. Branje mi daje samozavest, občutek svobode ter suverenosti in hvaležen sem, da lahko danes kljub svoji slabovidnosti od knjig živim,« je dejal Mitja Čander.

Marjan Gujtman, Tanja Petrič, Milena Kavkler, Marija Kosak Babuder, Mitja Čander

Svojo izkušnjo soočanja s slepoto je na simpoziju zaupal tudi danes zelo uspešen športnik in nekdaj svetovno znani maneken, Alen Kobilica. Povedal je, da se veliko ljudi ob izgubi vida zapre vase, on pa je to stanje vzel predvsem kot izziv. »Že dobro četrto leto mineva, odkar sem izgubil vid. V tem času sem se moral naučiti veliko novih stvari. Kar je najbolj naporno v tem trenutku, je logistika. Že ko želim iti na trening, moram vnaprej natančno vedeti, kako bom do tja prišel, kdo me bo peljal, kdo me bo prišel iskat. Ugotovil sem, da so slepi in slabovidni veliko bolj organizirani kot videči in tega se skušam naučiti tudi jaz,« še dodaja Alen. Trenutno se intenzivno pripravlja za uvrstitev na paraolimpijske igre, ki bodo leta 2016 potekale v Rio De Janieru.

Alen Kobilica, Tanja Petrič, Aleksandra Surla, Marko Mikulin

Povzetki predavanj simpozija

Župan MO Ljubljana, Zoran Janković, je v ponedeljek, 14. oktobra 2013, na dvorišču Ljubljanskega gradu odkril tipno maketo tega poslopja, ki kraljuje nad mestom. Z njo postaja grad bolj dostopen in predstavljiv tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem.

Tomaž Wraber na odkritu tipne makete Ljubljanskega gradu

Pobudo za izdelavo tipne makete je dal Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne uprave MOL, na Oddelku za kulturo MU MOL pa so za najbolj primerno lokacijo za tako maketo izbrali Ljubljanski grad, ki ima med ljubljanskimi znamenitostmi največ obiskovalcev. Tipna maketa je ulita v bron, poleg legende v povečanem tisku, ki je namenjena tako slabovidnim kot najširšemu občinstvu, pa je opremljena tudi z legendo v brajici. Obiščite Ljubljanski grad, otipajte ali oglejte si maketo in nam sporočite svoje vtise.

Odkritje tipne makete Ljubljanskega gradu.jpeg

Vljudno vabljeni k ogledu!

Uvideti – o slepoti, slabovidnosti in motnjah branja

Med 8. in 10. oktobrom 2013 je na povabilo Študentske založbe in ZDSSS v Ljubljani gostoval eden najmočnejših glasov invalidov v evropskem prostoru, Rodolfo Cattani, ki je med drugim tudi pomemben funkcionar Evropske zveze slepih (EBU). Sodeloval je na javni razpravi na temo uveljavljanja pravic državljanov Evropske unije in med drugim poudaril, da se, kljub usmerjenemu delovanju evropskih držav in organizacij na področju invalidnosti, invalidi pri enakopravnem vključevanju v družbo še vedno soočajo s številnimi težavami. Ob tem je izpostavil, da »družba, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, ne sme dovoliti, da so pravice invalidov žrtev gospodarske.«

Rodolfo Cattani in Tomaž Wraber. Foto: Nik Rovan

Na javni razpravi je nastopila tudi sekretarka Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Tanja Dular. Omenila je, da kljub rezom v državni proračun Direktorat ohranja sredstva na enaki ravni, torej »za enkrat pri nas ni predvidenih korenitih rezov v že pridobljene pravice invalidov.«

Rodolfo Cattani, Tanja Dular in Igor E. Bergant. Foto: Arhiv Študentske založbe

Razpravo je vodil TV urednik in voditelj Igor Bergant.
Rodolfa Cattanija je sprejel tudi župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković in gosta seznanil z vrsto dosežkov naše prestolnice na področju dostopnosti (npr. Listina, občina po meri invalidov, priznanje EU za dostopno mesto).

Rodolfo Cattani na sprejemu pri Zoranu Jankoviću. Foto: Nik Rovan

Pri tem je poudaril, da se je največ naučil od predstavnikov invalidov, članov Sveta MOL za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir. Cattani je predstavljeno pohvalil in župana opozoril tudi na dostopnost prek spleta, ki še zlasti invalidom lahko omogoča samostojno poslovanje z občino od doma.

Rodolfo Cattani in Zoran Janković. Foto: Nik Rovan

Po sprejemu pri županu, je Rodolfo Cattani obiskal še ZDSSS, si ogledal dejavnosti naše organizacije in se zadržal v pogovoru o našem delu.

Ob svetovnem dnevu vida (10. oktober) in mednarodnem dnevu bele palice (15. oktober)

Ljubljana, 9. oktober 2013 – Z namenom, da bi zmanjšali skokovito naraščanje slepote in slabovidnosti, sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna agencija za preprečevanje slepote (IAPB) drugi četrtek v oktobru razglasili za svetovni dan vida. Ta je namenjen predvsem opozarjanju na posebne potrebe ljudi z okvaro vida v vsakdanjem in poklicnem življenju. Glede na izsledke raziskav naj bi v Sloveniji imelo z vidom resnejše okvare 30 tisoč ljudi, morda celo več.

Osrednja tema svetovnega dneva vida je letos »Univerzalni pristopi k zdravim očem« in vključuje vse vidike zagotavljanja uspešnih pristopov k zdravstveni negi oči, tako na ravni posameznika kot države. V okviru kampanje ljudi po vsem svetu pozivajo k rednemu opravljanju očesnih pregledov, saj je le tako mogoče zagotoviti celostno in pravočasno zdravstveno oskrbo  posameznikov. »Svetovni dan vida pri nas ne sme biti neopažen. Stroka namreč trdi, da ljudje s pomočjo vida iz okolice dobimo kar 83 odstotkov podatkov, ki jih potrebujemo za vsakdanje življenje, zato oči zagotovo prevladujejo nad vsemi našimi čutili. Redni očesni pregledi morajo zato postati stalnica v našem življenju, saj lahko s pravočasnim ugotavljanjem težav z očmi preprečimo kasnejše težave,« je ob svetovnem dnevu vida dejal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije že od leta 2000 poteka globalna kampanja Vision 2020: The Right to Sight (Vid 2020: pravica do vida). Njen namen je preprečiti, da bi do leta 2020 število slepih na svetu doseglo 70 milijonov, število slabovidnih pa ustrezno več. To skušajo doseči z ozaveščanjem o problemu in opozarjanjem na učinkovite rešitve, ki pa jih ne upoštevamo dovolj.

Bela palica – zvesti spremljevalec slepih in slabovidnih

15. oktober zaznamuje mednarodni dan bele palice, ki opozarja na prisotnost slepih in slabovidnih v našem okolju. Bela palica je povsod po svetu priznana kot pripomoček, ki slepemu zagotavlja varno hojo, mu služi kot antena za prepoznavanje in lociranje ključnih predmetov v okolju, ovir, strukture tal, vzpetin in drugih podrobnosti. Poleg tega bela palica simbolizira osebno neodvisnost slepega in hkrati opozarja ljudi, da je njen uporabnik slep in ima zato posebne potrebe in pravice. Pravice slepih pa niso omejene le na premagovanje gibalnih, temveč tudi komunikacijskih ovir. Za premagovanje obojih slepi in slabovidni vse pogosteje uporabljajo tudi sodobno računalniško opremo, ki jim v veliki meri omogoča samostojno življenje. Enega od primerov premagovanja gibalnih ovir s sodobnimi pripomočki predstavljajo GPS sistemi, ki s pomočjo satelitske navigacije, brezžičnih internetnih povezav in mobilne telefonije vodijo slepe in jim pomagajo pri neodvisnem gibanju. Bela palica pa kljub temu ostaja nepogrešljiv pripomoček v življenju slepega

Pestro dogajanje v mesecu oktobru

Zato si tako v ZDSSS, ki deluje na državni, kot v devetih medobčinskih društvih, ki delujejo na lokalni ravni prizadevajo, da bi v oktobru pripravili čim več dogodkov, s katerimi bi opozorili, da v družbi živijo tudi slepi in slabovidni.

V soboto, 5. oktobra, smo v Mestni hiši v Ljubljani organizirali dogodek Knjižnica v temi, v okviru katerega so si obiskovalci na oči nadeli prevezo in ob pomoči izkušenega spremljevalca vstopili v nekoliko drugačno knjižnico, med knjižnična gradiva, ki jih prebirajo slepi in slabovidni. Vse informacije o dogodku in slikovni material lahko najdete na spletni strani projekta Knjižnica slepih in slabovidnih www.kss-ess.si.

V torek, 8. oktobra, je ZDSSS, skupaj s Študentsko založbo pripravila pogovor s  sekretarjem EDF (Evropskega invalidskega foruma) in pomembnim funkcionarjem Evropske zveze slepih, Rodolfom Cattanijem ter predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Govorili so o uresničevanju pravic invalidov  kot državljanov Evropske unije.

Osrednji oktobrski dogodek pa bo strokovni simpozij,  na temo slepote, slabovidnosti in motenj branja,ki bo potekal v četrtek, 24. oktobra 2013, v Mestnem muzeju v Ljubljani in ga bomo organizirali v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih. Osrednji namen simpozija je ozaveščanje o problematiki slepote in slabovidnosti ter spodbujanje širšega družbenega okolja k odprtemu dialogu, ki bo prispeval k boljšemu poznavanju tega področja. Program simpozija bo v kratkem objavljen na spletni strani ww.kss-ess.si.

Medobčinska društva slepih in slabovidnih vabijo

Različne prireditve pa slepi in slabovidni ob dnevu bele palice pripravljajo tudi po svojih medobčinskih društvih (MDSS).

V MDSS Celje so v ponedeljek, 30. 9. 2013, odprli razstavo z naslovom Umetnost na sotočju odličnosti, kjer predstavljajo dela Mihe Maleše in Bojana Krausa. Razstava je prilagojena potrebam obiskovalcev z okvaro vida. Odprta bo do 11. oktobra, in sicer ob ponedeljkih od 15. do 18. ure, ob sredah in petkih pa od 8. do 11. ure.

V MDSS Koper bodo v torek, 15. 10. 2013, pripravili 1. odprti mednarodni turnir v govorečem pikadu za pokal mesta Koper. Turnir bo ob sklepu odprtih vrat koprskega športa v prostorih MDSS Koper.

V MDSS Kranj bodo v torek, 15. 10. 2013, v Domu upokojencev Škofja Loka organizirali  novinarsko konferenco in izvedli pohod z belimi palicami med CSS in Podlubnikom. Po poti bodo opozorili na ovire na prometni infrastrukturi.

V MDSS Ljubljana bodo ob dnevu bele palice v Trbovljah organizirali srečanje Skupine za samopomoč za vse člane iz Zasavja.

V MDSS Maribor bodo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Maribor poiskali najboljši slogan proti nestrpnosti 2013 100 ljudi – 100 čudi ter izvedli delavnice z naslovom Svet slepih je poln domišljije.

Delavnice bodo potekale:

9. in 10. 10.,  ob 13. uri na Trgu svobode,

14. in  15. 10., ob 13. uri v Tehniškem šolskem centru,

16. in 17. 10., ob 13. uri v Parku mladih ter

21. in 22. 10., ob 15. uri v Dijaškem domu Lizike Jančar.

V MDSS Murska Sobota bodo v ponedeljek, 14. 10. 2013, v Domu starejših Rakičan pripravili kulturno prireditev, v kateri nastopajo izključno osebe z okvaro vida. Prireditev so poimenovali »Hoja v temi, življenje v svetlobi«.

15. 10. 2013 se bodo na Trgu kulture v Murski Soboti udeležili 5. sejma nevladnih organizacij in pripravili simulacijo slepote, razbijanje stereotipov o slepoti in promoviranje dneva bele palice.

16. 10. 2013 pa se bodo v Lentiju na Madžarskem udeležili slovesnosti s kulturnim programom, v katerem nastopajo osebe z okvaro vida iz MDSS Murska Sobota, MDSS Ptuj, društva slepih iz Čakovca in društva slepih Lenti.

V MDSS Nova Gorica bodo v torek, 15. 10. 2013, v sodelovanju z občino Idrija ob 11. uri v sejni sobi občine Idrija organizirali okroglo mizo o Možnostih in načinih izboljšanja življenjskega in delovnega okolja za različne kategorije invalidov.

V MDSS Novo mesto bodo v sodelovanju z Dolenjskim muzejem Novo mesto, organizirali voden ogled razstave Novo mesto 1848-1918, prilagojene slepim in slabovidnim. Obiskovalce bo skozi razstavo vodila slepa oseba.

Širši javnosti  bodo v prostorih Posavskega društva Sonček v Krškem predstavili delovanje društva ter življenje in delo slepih in slabovidnih.

V MDSS Ptuj bodo v ponedeljek, 14. oktobra, imeli hojo z belo palico po mestu Ptuju in bližnji okolici (začetek ob 8. uri). V sredo, 16. oktobra, bo mednarodno srečanje ob dnevu bele palice, ki ga vsako leto pripravi eno od štirih pobratenih društev: Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Letos je organizator društvo z Madžarske. Sodelovali bomo v kulturnem programu. V petek, 18. oktobra, bo srečanje ob dnevu bele palice vseh članov MDSS Ptuj, ki ga bodo popestrili s kratkim kulturnim programom. V tem tednu načrtujejo tudi posvet z državnim sekretarjem Dejanom Levaničem (o točnem datumu in uri bodo še obvestili).

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije se je kot partnerska organizacija v mednarodnem projektu Alice udeležila AAL Foruma, ki je med 24. in 26. septembrom 2013 potekal v kraju Norrköping, na Švedskem.

AAL JP Forum je letni dogodek istoimenskega programa – AAL JP (Ambient Assisted Living Joint Programme) in posamezne partnerske države, kot gostiteljice. Združenje AAL JP spodbuja in sofinancira projektne rešitve s področja pomoči starejšim osebam pri samostojnem življenju in rešitve s področja okolja. Tudi tokratni namen foruma je bila podpora aktualnim projektom, krepitev aktivnega udejstvovanja različnih skupnosti in zagotavljanje možnosti za razpravo, inovacije, razvoj in ozaveščanje.

Projekt Alice je bil predstavljen v okviru dela A6, ki je bil posvečen rešitvam s področja izboljševanja mobilnosti za starejše z uporabo sodobnih, informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Končni produkt projekta je sistem elektronske navigacije z detekcijo in prepoznavo ovir na vnaprej označeni poti. Slepa ali slabovidna oseba bo lahko s pomočjo pametnega telefona ali tabličnega računalnika uporabljala zemljevid določene poti (npr. od Name do Mestne hiše v Ljubljani), na kateri bodo označene ovire ali interesne točke, ki bi posameznika utegnile zanimati. Uporabnik bo informacijo o oviri (npr. količku) prejel preko posebnega, govornega vmesnika in se tako varno izognil oviri in s tem morebitnemu padcu ali poškodbi.

Zaradi rešitev, ki bo lahko kmalu postala realnost, je projekt Alice vzbudil precejšnje zanimanja in prejel tudi močna podporo s strani občinstva.

Projekt je predstavila Polona Car.