Od 14.8. do 18.8.2013 je bilo v Kamniku svetovno prvenstvo v showdownu za slepe in slabovidne. Naši tekmovalci so dosegli odlične uspehe:

Med posamezniki je nov svetovni prvak postal Peter Zidar, prav tako je zlato odličje osvojila ekipa Slovenija 1 (Peter Zidar, Miha Susman, Simon Podobnikar, Tanja Oranič, Sanja Kos), Jana Führer pa je bila med posameznicami srebrna. Vsem iskreno čestitamo. Podrobnejši rezultati.

Ljubljana, 3. junija 2013 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je ob začetku letošnjega tedna slepih predstavila projekt prostorske, tehnične in vsebinske prenove knjižnice slepih in slabovidnih. V prostorih obstoječe knjižnice Minke Skaberne sta predsednik ZDSSS Tomaž Wraber in predstavnica Ministrstva za kulturo Tatjana Likar spregovorila o tednu slepih in predstavila načrte ZDSSS za pridobitev večjih prostorov in uvedbo sodobnih tehnologij zvočnega zapisa kot odločilnih prednosti nove knjižnice. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 ter Ministrstvo za kulturo.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Na novinarski konferenci so zbrani v obstoječih prostorih knjižnice Minke Skaberne lahko sami ugotovili, da prostorske in kadrovske razmere že dolgo niso več v skladu s potrebami te dejavnosti. Projekt z uradnim naslovom »Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja« bo omogočil večje prostore za lažje in neovirano gibanje ter večji nabor knjižničnih gradiv in boljšo kakovost branja ter uvedbo novih, sodobnih tehnologij zvočnega zapisa in ostale opreme. ZDSSS namreč poudarja, da imajo slepi in slabovidni zelo podobne informacijske potrebe kot videči, saj si prav tako želijo prebrati dnevni časopis, brskati po spletu in izbirati med bogatim naborom leposlovnih in strokovnih knjig ter učbenikov in priročnikov.

Trenutna knjižnica za slepe in slabovidne

Za večjo socialno vključenost slepih in slabovidnih
V okviru projekta bo razvit popolnoma nov model knjižnice za prihodnja desetletja, ki bo med drugim omogočal tudi večjo socialno vključenost ranljivih skupin v družbo in povečanje števila naslovov strokovne in druge literature, namenjene pridobivanju delovnih kvalifikacij in različnih stopenj izobrazbe. »Branje je ena najkompleksnejših in zato tudi najzahtevnejših sposobnosti vida. Z novimi tehnologijami lahko bistveno povečamo kakovost branja, s tem pa tudi znanja slepih in slabovidnih. Verjamemo, da bodo aktivnosti v novi knjižnici bistveno vplivale na izobrazbo in tudi poklicno pot naših obiskovalcev. Upamo, da bo slovenski zakonodajalec zdaj, ko se spreminja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, vendarle prilagodil določbe, ki se nanašajo na slepe in slabovidne, vsaj toliko, kolikor ta hip dopušča evropska zakonodaja. V prihodnosti pa upamo, da bo nova pogodba o avtorskem pravu, ki naj bi jo na ministrski konferenci v Marakešu podpisali v naslednjih tednih, globalno zagotovila boljše in bolj enakopravne možnosti za uporabo avtorskih del slepim in slabovidnim ter tako pomagala odpraviti ´lakoto po branju´ med to skupino državljanov sveta,« je zbranim dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

Namen projekta knjižnice slepih in slabovidnih je vzpostavitev in promoviranje mehanizmov in pogojev za celostno informiranost, dostop do kulturnih dobrin ter usposabljanje slepih in slabovidnih kot pogoj za njihovo enakopravno vključevanje v družbo. S projektom si pri ZDSSS želijo zagotoviti pogoje za delovanje osrednje knjižnice za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja ter razviti modele usposabljanja in izobraževanja za delo z novo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. »Kulturni resor poskuša z različnimi ukrepi izboljšati uresničevanje kulturnih pravic različnih skupin invalidov. Ob pregledu stanja je bilo jasno, da je med drugim nujno izboljšanje pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne ter da je treba knjižnične storitve za slepe in slabovidne v večjem obsegu vključiti v sistem javnih knjižnic ob tesnejšem sodelovanju s splošnimi knjižnicami,« je dejala mag. Tatjana Likar, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, Sektorja za muzeje, arhive in knjižnice. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, prednostne usmeritve »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti« in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Projekt se bo predvidoma zaključil februarja leta 2015.

mag. Tatjana Likar, Ministrstvo za kulturo

Od 22. do 25. maja 2013 je bilo v Apatinu v Srbiji 14. evropsko prvenstvo v kegljanju. Naši kegljači so dosegli odlične uspehe. Rezultati:

V kombiniranem rezultatu med posamezniki B1 je Mitja Osolnik osvojil  5. mesto, Safet Baltič je bil 13., Darjo Vogrič pa 18.
V kombiniranem rezultatu med posamezniki B2 je Jakob Vodušek zasedel 5. mesto, 10. pa je bil Jože Lampe.
V kombiniranem rezultatu med posamezniki B3 je Marjan Žalar osvojil zlato medaljo, Mitja Žalar pa je bil 14.
V kombiniranem rezultatu med posameznicami B1 je Karmen Vogrič zasedla 5. mesto.
V kombiniranem rezultatu med posameznicami B2 je Danica Padežnik zasedla 8. mesto, Alojzija Pirc pa 11.
V kombiniranem rezultatu med posameznicami B3 je Marija Fras zasedla 2. mesto. Zdenka Benedik je bila 7.
V mix tandemu B1 je bila Slovenija 4.
V mix tandemu B2 je bila Slovenija 1 6., Slovenija 2 pa 8.
V mix tandemu B3 je bila Slovenija 2 2., Slovenija 1 pa 6.
V moškem ekipnem  tekmovanju je Slovenija zasedla 2. mesto.
V ženskem ekipnem tekmovanju je Slovenija zasedla 6. mesto.
Med posamezniki B1 je Mitja Osolnik zasedel 5. mesto.
Med posamezniki B2 je je bil Tomaž Furlan 2., Jakob Vodušek 4. In Jože Lampe 10.
Med posamezniki B3 je Marjan Žalar osvojil zlato odličje.
Med posameznicami B2 je Danica Padežnik zasedla 8. mesto.
Med posameznicami B3 je Marija Fras osvojila zlato odličje.

Vsi reultati

EP v kegljanju, Apatin, Srbija

V nedeljo, 19. maja 2013, je bila v Športnem parku v Novi Gorici dobrodelna prireditev »Tečem, da pomagam«. Pripravili so jo Lions klubi severne Primorske in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, kateremu je namenjena tudi polovica zbranega denarja, drugo polovico pa prejme Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Dobrodelnega teka so se udeležile številne znane osebnosti iz političnega, kulturnega, znanstvenega in športnega življenja: Zoran Vodopija, guverner Lions distrikta 129, Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica, Mladen Franko, prorektor Univerze Nova Gorica, Tomaž Hrovat, državni in mestni svetnik v Novi Gorici, Miran Franko, organizator športnih aktivnosti za mlade na Goriškem v športnem društvu Sonček, Ana Bucik, alpska smučarka, plesalca Nastja Bremec in Michael Ryna, nogometaš Miran Burgič, umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič, kajakaš na divjih vodah Uroš Kodelja, Nejc Žnidaršič, dobitnik zlate medalj na evropskem prvenstvu v spustu s kajakom po divjih vodah v Bovcu, Julija Kramar, zmagovalka televizijskega šova Slovenija ima talent 2011, Lipko, maskota letošnjega evropskega prvenstva v košarki v Sloveniji in mnogi drugi.

Z Lipkom so se slikali Tomaž Wraber, Borut Pahor, Igor Miljavec in Zoran Vodopija, guverner Lions distrikta 129

Prireditve so se udeležili tudi številni člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica: med njimi denimo kegljača Karmen in Darjo Vogrič, ki sta nedavno tekmovala na evropskem prvenstvu v Srbiji, Matej Leban, nekdaj obetaven kolesar, ki mu je kariero prekinila težka prometna nesreča, po kateri je ostal slep in na vozičku, a danes samostojno hodi.
Na prireditvi sta bili tudi članici MDSS Nova Gorica s psoma vodičema in sicer Aleksandra Surla z Atheno in Irena Mihelj z Biskom, vsem naštetim pa se je pridružil tudi Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Poseben gost je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je skupaj z ostalimi udeleženci pretekel približno 2 km dolgo tekaško progo in se v spremstvu Igorja Miljavca, predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, preizkusil še v 100-metrskem teku z zavezanimi očmi. Nato se je z belo palico podal še na poseben poligon in naredil nekaj korakov s psom vodičem.

Pahor s psom vodnikom

Ob pomoči študentov tiflopedagogike so se na omenjenem poligonu lahko preizkusili tudi vsi ostali navzoči.
Poleg MDSS Nova Gorica so se na stojnicah predstavila tudi ostala invalidska in humanitarna društva.
Prireditve v Novi Gorici se je udeležilo približno 250 ljudi.

Pahor in Wraber sta tudi tekla

Podobna akcija »Tečem, da pomagam« je bila 18. in 19. maja tudi v Ljubljani, na Rogli, v Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju, Radencih, Arboretumu Volčji Potok, Slovenski Bistrici, Kopru, Termah Čatež in na Bledu.

Slepi in slabovidni verniki so v soboto, 18. maja 2013, organizirali 4. zahvalno mašo na Zaplazu v božjepotni cerkvi Marije vnebovzete, ki jo je daroval novomeški škof Msgr. Andrej Glavan. Zbralo okoli 300 slepih in slabovidnih, ki so se zahvalili za svoje spremljevalce, sodelavce in dobrotnike. Tam je bil tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber.

Slepi in slabovidni verniki med mašo

Maši je sledil bogat, glasbeno obarvan, kuturni program, ki so ga v večjem delu prispevali člani novomeškega društva slepih in slabovidnih, eno točko pa njihovi kolegi iz Kopra. V imenu Lions kluba Trebnje je zbrane pozdravil Jože Korbar, v imenu trebanjske občine pa podžupan Silvester Prpar.

Slepi in slabovidni so obdarili škofa Andreja Glavana

Med zgodovinsko perspektivo in sodobnimi vprašanji

Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) sta v torek, 23. aprila, v Prešernovi dvorani SAZU, odprla strokovno konferenco z naslovom Slepi in slabovidni v družbi – med zgodovinsko perspektivo in sodobnimi vprašanji. Osrednji namen konference je predstavitev zgodovine slepih in slabovidnih ter izkušnje iz preteklosti povezati z aktualnimi vprašanji. Dvodnevna konferenca bo povezala znanstvenike in strokovnjake, ki se ukvarjajo s slepoto in slabovidnostjo ter s svojimi prispevki pomagajo pri poznavanju tega področja.

Odprtje strokovne konference

Problematika ljudi s posebnimi potrebami je v slovenski znanosti še danes slabo raziskana. Posebno vlogo pri vključevanju invalidov v družbo so imele različne institucije in organizacije, ki so skrbele za izobraževanje ter nudile socialno in psihološko pomoč. Poseben fenomen so institucije za slepe in slabovidne, saj se je ta skupina samoorganizirala v najstarejšo invalidsko organizacijo pri nas.
Da bi opozorili na to področje slovenske zgodovine in ga povezali s trenutno situacijo slepih in slabovidnih na Slovenskem, sta ZRC SAZU in ZDSSS povabila izbrane strokovnjake, med katerimi so zgodovinarji, pedagogi, krajinski arhitekti, zdravstveni delavci in drugi, ki so predstavili pomembna zgodovinska dejstva ter se navezali na aktualna vprašanja, povezana s slepimi in slabovidnimi. Njihovi prispevki obravnavajo tako položaj slepih in slabovidnih v družbi od začetka 19. stoletja dalje kot tudi razvoj šolstva za slepe otroke in odrasle, zdravstvena vprašanja ter dostopnost in mobilnost v okolju, umetnosti in medijih.
“S konferenco o slepih in slabovidnih želimo z ZRC SAZU okrepiti zavedanje, da skupaj živimo že stoletja in s kakšnimi težavami in ovirami se slepi in slabovidni srečujemo v svojem vsakdanjem življenju in kako lahko te ovire s sodelovanjem stroke in naših organizacij učinkovito odpravimo ter pripomoremo k bolj kakovostnemu življenju slepih in slabovidnih,” je na novinarski konferenci dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

Saša Poljak Istenič, Evgen Bavčar in Vesna Jerbič Perko

Saša Poljak iz ZRC SAZU in glavna organizatorka konference, je v svojem nagovoru izpostavila pomen povezovanja znanosti in stroke pri vrednotenju kakovosti vsakdana slepih in slabovidnih. “Procesi izključevanja in vnovičnega vključevanja invalidov v družbo so namreč povezani z različnimi stopnjami kulturnega in socialnega razvoja družbe,” je še dodala.
Da tovrstni dogodki spodbujajo tudi pogovore o urejanju problematike slepih in slabovidnih v Sloveniji, je zbranim dejala tudi Dragica Bac, v. d. generalne direktorice direktorata za invalide pri MDDSZ. “Zakonske ureditve na področju slepih in slabovidnih se v zadnjih letih premikajo v pravo smer, za kar je zaslužnih več dejavnikov. Vsekakor se trudimo, da bi slepim in slabovidnim omogočili dosledno izvajanje njihovih aktivnosti in prisluhnili njihovim potrebam. Zagotovo pa tovrstne konference s strokovnjaki različnih področij pripomorejo k boljšemu orisu problematike slepih in slabovidnih pri nas,” je še dodala.

Tomaž Wraber, Mimi Urbanc, Dragica Bac, Saša Poljak Istenič, Evgen Bavčar in Vesna Jerbič Perko

Naslednji veliki projekt ZDSSS – nova knjižnica za slepe in slabovidne

Predsednik ZDSSS Tomaž Wraber je na srečanju z novinarji napovedal tudi osrednji projekt, s katerim se bodo ukvarjali naslednji dve leti, in sicer vzpostavitev nove knjižnice slepih in slabovidnih ter drugih z motnjami branja. Projekt bo usmerjen v vzpostavitev oziroma nadgradnjo infrastrukture za dostop do knjižnega gradiva in drugih publikacij v prilagojenih tehnikah. V projektu bo razvit popolnoma nov model knjižnice za prihodnja desetletja, ki bo omogočal večjo socialno vključenost ranljive skupine v družbo, lažjo dostopnost do informacij v prilagojenih tehnikah, več vrst izobraževanja, povečanje usposobljenosti strokovnih delavcev bibliotekarjev in konkurenčnosti ranljivih skupin na trgu dela. Projekt v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 iz Evropskega socialnega sklada financira Evropska unija.

Ob tej priložnosti so pripravili tudi brošuro s povzetki predavanj , ki si jo lahko prenesete.

Ljubljana, 13. 4. 2013 – Skupščina Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes volila novega predsednika zveze za mandatno obdobje 2013 do 2017 in vnovič izvolila Tomaža Wraberja, ki je zvezo vodil že v dozdajšnjem mandatnem obdobju.

Tomaž Wraber, stari – novi predsednik ZDSSS

Skupščina je tudi obravnavala in sprejela finančno ovrednoteni letni delovni program zveze za leto 2013 in volila člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije.

Nova skupščina ZDSSS

● za člane Upravnega odbora Zveze so izvoljeni:

Safet Baltič iz MDSS Koper, Emil Muri iz MDSS Kranj, Martin Ošlak iz MDSS Maribor, Branko Petovar iz MDSS Murska Sobota, Igor Miljavec iz MDSS Nova Gorica, Janez Kermc iz MDSS Novo mesto in Anton Žerak iz MDSS Ptuj. Člana UO iz MDSS Celje in Ljubljana bosta izvoljena naknadno.

● za Nadzorni odbor Zveze so izvoljeni:
Božena Potočnik iz MDSS Maribor kot predsednica, Nataša Žganjar iz MDSS Ljubljana kot članica in Predrag Milenkovič kot zunanji strokovnjak

● za Disciplinsko komisijo Zveze so izvoljeni:
Anton Žakelj iz MDSS Kranj kot predsednik, Robert Hrovat Merič iz MDSS Ljubljana kot član, Zvonko Škerget iz MDSS Maribor kot član, Marija Jerič iz MDSS Murska Sobota kot članica in Sonja Jež iz MDSS Nova Gorica kot članica

S Kulturnim bazarjem, kjer združujejo moči Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport , Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter kulturne ustanove iz vse Slovenije, želimo doseči boljšo obveščenost o kulturni ponudbi v Sloveniji ter v strokovni in širši javnosti prebuditi interes za kulturno-umetnostno vzgojo oziroma za kulturo. Izvršni producent Kulturnega bazarja, sedaj že tradicionalne prireditve, je od samega začetka leta 2009 Cankarjev dom v Ljubljani.

Enodnevna prireditev široko odpre vrata Cankarjevega doma – na razstavnih prostorih v dveh preddverjih predstavlja svojo bogato ponudbo več kot 200 kulturnih ustanov ter številni samostojni kulturni ustvarjalci iz vse Slovenije. Na letošnjem, ki bo potekal v torek, 12. marca 2013 bomo sodelovali tudi slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Poudarek bazarja bo voda, kulturno vzgojne vsebine in kultura slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih ter gluhoslepih.

Nekaj poudarkov:

– Dogajanje bo potekalo v Linhartovi in Štihovi dvorani

– Uvodni govor bo imel dr. Evgen Bavčar

– Glasbeni dogodek Borut Gombač in Zlatko Kavčič

– Vodeni ogledi po razstaviščnem prostoru

– Večerna projekcija filma Hoja po vodi (o Alenu Kobilici)

– Zaključna prireditev bo gledališče En Knap – Oteto

– ter drugi gledališki dogodki in strokovna predavanja in predstavitve

Med ostalimi se bomo tudi mi (skupaj z Zavodom za slepo in slabovidno mladino Ljubljana) predstavili pod naslovom »Slepi in slabovidni Slovenije«. Predstavili bomo naše slikarje, literate, založništvo Zveze… Boštjan Vogrinčič bo dopoldne vodil delavnico z naslovom »Pika na piko pa brajico naredi«.

Popoldne pa bodo imeli dve delavnici otroci iz Zavoda.

Natančen program si lahko pogledate na spletni strani http://www.kulturnibazar.si/domov/. 

V podjetju JOB iz Maribora so se odločili 20. obletnico uspešnega delovanja obeležiti tudi z donacijo slepim in slabovidnim otrokom iz vse Slovenije. S tem namenom organizirajo 22. februarja 2013 ob 19.30 dobrodelni koncert v SNG Maribor, na katerem bodo nastopili Darja Švajger in Simfonični orkester RTV Slovenija, izkupiček od prodanih vstopnic in morebitnih drugih donacij, pa bo v celoti namenjen za potrebe slepih in slabovidnih predšolskih in osnovnošolskih otrok iz socialno ogroženih družin. 

V Mestnem gledališču ljubljanskem z novim letom začenjajo z bralnimi uprizoritvami klasičnih iger iz svetovne in domače zakladnice. Vsak mesec bodo tako uprizorili eno igro in jo po potrebi tudi večkrat ponovili.
Takšen stik z dramsko in gledališko umetnostjo je namenjen vsem tistim, ki gledališča ne morejo uživati v njegovi vizualni in spektakelski dimenziji, se pravi slepim in slabovidnim. Bralne uprizoritve med drugim razvijajo bolj senzibilen odnos do govorjene, umetniško oblikovane besede, spodbujajo fantazijo ter pozitivno vplivajo na zbranost in pozornost.
Cikel Velikih iger sveta začenjamo z Sofokljevo Antigono v prevodu Kajetana Gantarja, katere premiera bo v torek, 29. januarja, ob 17. uri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. 
Uprizoritev bo v sodelovanju z lektorico Majo Cerar in igralci MGL pripravila Ira Ratej. Brali bodo: Judita Zidar, Mirjam Korbar Žlajpah, Boris Ostan, Nika Rozman, Boris Kerč, Janez Starina, Tanja Dimitrievska, Bernarda Oman in Marko Simčič.
Vljudno vabljeni na posebno intimen gledališki večer.
Cena vstopnice je 3 evre.