V okviru veselega dneva prostovoljstva, ki je potekal, 9. junija na Prešernovem trgu v Ljubljani, se je predstavila tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) s projektom Knjižnice slepih in slabovidnih (KSS) in pripomočki, ki jih slepi in slabovidni uporabljajo pri vsakdanjem življenju.
Veseli dan prostovoljstva je dogodek, namenjen povezovanju med organizacijami in prostovoljci, ki želijo svoj čas nameniti njihovim članom ali pa upravljanju samih organizacij.
Na stojnici ZDSSS so se lahko mimoidoči seznanili s tem, kako slepi in slabovidni berejo, spoznali so, kaj je to brajica, simulirali pa so tudi različne oblike očesnih bolezni in poškodb s pomočjo simulacijskih očal ter preizkusili hojo z belo palico. Ob uspešno opravljenem izzivu je vsak obiskovalec stojnice prejel praktično darilo.

Nove tehnologije za lažje vključevanje slepih in slabovidnih

Ljubljana, 27. maj 2015 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je priredila tretji in obenem zadnji simpozij v okviru evropskega projekta Knjižnica slepih in slabovidnih. Osrednja tema simpozija so bile napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije za lažje in bolj učinkovito vključevanje slepih ter slabovidnih v družbeno okolje. Strokovnjaki iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, iz Instituta Jožef Stefan in drugih podjetij, ki se ukvarjajo s prilagoditvami za slepe in slabovidne, so spregovorili o tehnologijah, ki ljudem z okvaro vida omogočata lažje branje in delovanje. Izpostavili so predvsem pomembnost kakovostne govorne sinteze in nekaj dobrih praks tehnološkega razvoja, kot so digitalna zvočna knjiga in sistem DAISY, navigacijski sistemi za slepe in slabovidne ter inovativne mobilne aplikacije. Simpozij je prek prenosa v živo spremljalo 676 ljudi.

»Projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, v okviru katerega smo organizirali ta simpozij, se približuje koncu in lahko rečemo, da smo zaradi tega projekta slepi in slabovidni veliko bolj prisotni in opaženi v družbi. Našo vključenost v družbo omogočajo tudi tehnični pripomočki, od osnovnih, kot je bela palica, do vrhunskih tehnologij, ki so se razvile v zadnjih letih in se še razvijajo. Te novosti nam namreč omogočajo delati in biti prisotni tam, kjer pred leti še nismo mogli biti,« je uvodoma povedal predsednik ZDSSS Tomaž Wraber.

Eno od pomembnih vlog za enakopravno vključevanje v družbo in povečano dostopnost ima govorna sinteza – program, ki besedilo v elektronski obliki pretvori v zvočno obliko. Za slepe in slabovidne je govorna sinteza pomembna z vidika samostojnega dostopanja do informacij, uporabljajo pa jo lahko tudi osebe z disleksijo in z drugimi motnjami branja, starejši, ki jim peša vid in drugi. Kot je izpostavil dr. Zdravko Kačič iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Univerza v Mariboru), je področje sinteze govora v tujini že zelo dobro razvito, saj sistemi ponujajo več različnih glasov. »V večini pa ti sistemi ne vključujejo slovenskega jezika, saj priprava novega glasu ali pokritje novega jezika zahteva obsežno tehnološko in razvojno delo, visoke razvojne stroške ter posledično ceno sistema. Ta je odvisna tudi od velikosti tržišča, to pa je v Sloveniji zelo majhno.« Specifike slovenske sinteze govora so na simpoziju predstavili še drugi strokovnjaki, ki se raziskovalno ukvarjajo s tem področjem in so tudi razvili sintetizatorje slovenskega govora. Dr. Jerneja Žganec Gros iz podjetja Alpineon je na primeru slovenskega jezika predstavila, katere značilnosti jezika moramo poznati, da lahko zgradimo ustrezen sintetizator govora, skupaj z dr. Tomažem Šefom iz Instituta Jožef Stefan in Mirom Romihom iz podjetja Amebis pa so predstavili značilnosti slovenskih sintetizatorjev govora, ki trenutno že obstajajo na trgu – to sta Govorec in Proteus. V nastajanju je tudi nov prototip Govorca z večjim naborom besed in izboljšano sintezo govora.

Inovacije so pomemben del razvoja pripomočkov za slepe in slabovidne

Med najbolj pomembnimi tehnološkimi novostmi za slepe in slabovidnimi je zagotovo razvoj podporne tehnologije DAISY (Digital Accessible Information System). DAISY je sklop strojne in programske opreme za izdelavo in predvajanje digitalnih zvočnih knjig, ključne prednosti pa so hiter in natančen pomik po elementih knjige, kar je še posebej učinkovito pri študijskem gradivu. Tudi v Sloveniji bodo ob zaključku projekta Knjižnica slepih in slabovidnih dobili prvih 150 knjig v formatu DAISY.

Ena izmed bolj zanimivih inovacij, ki so jih govorci predstavili na simpoziju, je igra Flip The Dice, ki jo je razvil Jernej Prelac. Gre za preprosto igro, ena od njenih glavnih temeljnih vrednot pa je prilagojenost za slepe in slabovidne. Igra je hkrati tudi odlična terapija za bolnike z demenco, saj pomaga pri vajah za kratkoročni spomin. S pomočjo podjetja Razum je Jernej Prelac igro razvil tudi kot aplikacijo za mobilne telefone, ki pomaga slepim spoznavati način dela z zasloni na dotik. »Gre za igro in terapijo hkrati. Pri prilagoditvi igre za slepe in slabovidne mi je pomagalo kar nekaj oseb z okvaro vida, pri katerih sem spoznal, kaj potrebujejo in kako igro lahko še izboljšam. K razvoju igre za pametne telefone me je spodbudil Alen Kobilica in v povezavi s podjetjem Razum nam je tudi uspelo«. Trenutno obstaja različica za operacijski sistem iOS, ki je na voljo za testno uporabo, vzporedno z nadgradnjo za operacijski sistem Android pa bo igra kmalu na voljo tudi za širšo uporabo.

»Ideje o dostopnosti se običajno pojavijo naknadno«

ZDSSS je simpozij sklenila z okroglo mizo, na kateri so gostje spregovorili o problematiki prilagoditev za povečanje dostopnosti za slepe in slabovidne. Predsednik ZDSSS, Tomaž Wraber, in Vuk Ćosić sta uvodoma izpostavila, da trenutno praksa razvoja novih tehnologij poteka tako, da se o prilagoditvah določenih izdelkov in storitev razmišlja šele naknadno in ne že ob razvoju, kar seveda prinaša določene stroške in dodatne obremenitve. Glede na staranje populacije je za pričakovati tudi več oseb z težavami z vidom, zato je treba razviti okolje, ki bo tem ljudem prijazno. Kot so ugotovili pri organizacijah, kjer so že izvedli določene prilagoditve slepih in slabovidnim, denimo FURS (prilagojena spletna stran) in RTV Slovenija (portal Dostopno.si), veliko prilagoditev zahteva le medsebojno poslušanje in ozaveščenost o različnih ranljivih skupinah, ki so enakovredni uporabniki kot ostali. »Internet na široko odpre vrata za dostop do informacij slepim in slabovidnim, zato mora čisto vsako podjetje, medij, organizacija razmišljati v smeri določenih prilagoditev. Ker pa je slovenski trg majhen, je nujno, da k vprašanju najprej pristopi država in da se naredijo sistemske rešitve,« je dejal Tilen Škraba, vodja projekta Knjižnica slepih in slabovidnih.

Sporočamo vam, da smo morali zaradi objektivnih razlogov spremeniti lokacijo simpozija Nove tehnologije za lažje vključevanje slepih in slabovidnih, ki bo potekal v torek,26. 5. 2015, od 9. ure dalje.

Namesto v Cankarjevem domu, bo simpozij potekal v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, Kotnikova 32, Ljubljana. Vse ostale programske točke ostanejo nespremenjene.

Parkiranje je možno v garažni hiši Metelkova, ki je od knjižnice oddaljena cca. 100 m.

Prosimo za razumevanje.

V soboto, 16.5.2015, smo v knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne odprli razstavo tipnih slikanic, ki so prispele na natečaj za najlepšo tipanko Skrivnosti tipanja.

S prav posebnim darilom so nas na odprtju razstave razveselili doc. dr. Aksinja Kermauner, Tjaša Krivec ter dr. Gorazd Golob, ki so Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberme podarili dva izvoda tipanke Miška Mici pade v shrambo. Ob tej priložnosti se jim še enkrat zahvaljujemo za tipni slikanici, ki bosta v veselje najmlajšim bralce naše knjižnice.

Dogodka se je udeležilo veliko slepih in slabovidnih otrok, ki so se novih tipnih slikanic zelo razveselil. Knjige so jih tako pritegnile, da so vanje kukali že ob prihodu, nekateri pa so si jih želeli takoj izposoditi.

Vabimo vas, da obiščete knjižnico ter si v naši galeriji ogledate razstavljene tipne slikanice!

V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih vas vabimo na brezplačno delavnico MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA SLEPIH IN SLABOVIDNIH.

KDAJ

28. maj 2015 ob 9. uri

 KJE

Knjižnica slepih in slabovidnih, Kotnikova ulica 32, Ljubljana

 PRIJAVA

Delavnica je brezplačna. Prijave sprejemamo do srede, 27. maja 2015, oziroma do zasedenosti skupine, in sicer:

• s spletno prijavnico
• po e-pošti: nika.mesner@gis.si
• po telefonu: 01 200 29 28 ali
• po faksu: 01 425 06 77

O DELAVNICI

Slepi se poleg komunikacijskih in orientacijskih ovir pogosto soočajo še s problematiko zaposlovanja zaradi družbenih stereotipov o slepoti. S pomočjo posebnih pripomočkov in novih tehnoloških rešitev lahko slepi in slabovidni delajo z najsodobnejšimi komunikacijskimi sredstvi. S tem so si v zadnjem desetletju pridobili možnost večje socialne vključenosti, hkrati pa so se jim odprle nove oblike in možnosti zaposlovanja. Namen delavnice je ozaveščanje strokovne javnosti ter na ta način povečanje možnosti za vstop slepih in slabovidnih na trg dela.

 Več informacij o delavnici v priloženi zgibanki.

 Za dodatne informacije nas pokličite na 01 200 29 28 ali nam pošljite elektronsko pošto na naslov nika.mesner@gis.si.

 Vljudno vabljeni!

NOVE TEHNOLOGIJE ZA LAŽJE VKLJUČEVANJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) prireja tretji in obenem zadnji simpozij v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih. Tema simpozija so napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije za lažje in bolj učinkovito vključevanje slepih in slabovidnih v družbeno okolje. Ljudje z okvaro vida lahko z določenimi tehnološkimi prilagoditvami neovirano dostopajo do širokega nabora informacij, vedenj, znanj, pa tudi uporabljajo raznovrstne storitve ter izdelke.

Simpozij bo v torek, 26. maja 2015, od 9.00 do 14.30 ure v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, Kotnikova 32, Ljubljana.

Na simpoziju bodo poznavalci spregovorili o tehnologijah, ki slepim in slabovidnim omogočajo lažje branje in delovanje (govorna sinteza), prav tako bomo predstavili nekaj dobrih praks na področju razvoja tehnologij za ljudi z okvaro vida. Govorci in naslovi njihovih referatov so predstavljeni v programu simpozija.

Simpozij bomo sklenili z okroglo mizo z naslovom: Prilagoditve za slepe in slabovidne – zahteven proces ali le dobra volja? Z gosti bomo spodbudili razmišljanje o možnostih različnih prilagoditev za slepe in slabovidne, ki omogočajo boljšo kakovost življenja, predvsem ob znanem dejstvu, da zaradi splošnega trenda staranja prebivalstva število ljudi z okvaro vida iz leta v leto narašča. Včasih pa sta v prvi vrsti potrebni ozaveščenost in dobra volja, ki se lahko v sodelovanju s strokovnjaki spremenita v uspešne projekte in prilagoditve.

V času simpozija bo v galeriji knjižnice na ogled razstava razvoja tehničnih pripomočkov za slepe in slabovidne, Svet drugačnih občutenj. Simpozij in okroglo mizo bomo prenašali v živo na 1293.gvs.arnes.si. Vljudno vas prosimo, da udeležbo na simpoziju potrdite do petka, 22. 5. 2015, na info@kss-ess.si ali prek telefona 01 470 0 250.

Veselimo se druženja z vami!

PROGRAM SIMPOZIJA

8.30 – 9.00: Registracija udeležencev

9.00 – 9.15: Pozdravni nagovori

9.15 – 10.45: Prvi sklop – GOVORNA SINTEZA

dr. Zdravko Kačič (Fakulteta za Elektrotehniko): Sinteza govora v svetu

dr. Jerneja Žganec Gros (Alpineon), Miro Romih (Amebis): Razvoj slovenskega sintetizatorja govora

dr. Tomaž Šef (Inštitut Jožef Štefan), Miro Romih (Amebis), dr. Jerneja Žganec Gros (Alpineon): Predstavitev obstoječih sistemov govorne sinteze

10.45 – 11.15: Odmor

11.15 – 12.45: Drugi sklop – PRIMERI DOBRIH PRAKS

Dušan Jankovič (Diopta): DAISY in digitalna zvočna knjiga

Mitja Pugelj (Comland): Pridobljene izkušnje s področja navigacije slepih in slabovidnih

Jernej Prelac (Razum): Flip the dice – Inovativna igra, ki pomaga slepim spoznavati način dela z zasloni na dotik

12.45 – 13.15: Odmor

13.15 – 14.30: OKROGLA MIZA Prilagoditve za slepe in slabovidne – zahteven proces ali le dobra volja?

Sodelujejo: Vuk Ćosić, Stojan Glavač (FURS), Rok Mulec, Tilen Škraba (projekt KSS), Mateja Vodeb (RTV Slovenija), Tomaž Wraber (predsednik ZDSSS)
Povezuje: Denis Oštir

14.30: Zaključek simpozija

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS) organizirala natečaj za najlepšo tipno slikanico Skrivnosti tipanja.

Tipne slikanice ali tipanke so knjige, v katerih je besedilo obogateno s taktilnimi predstavitvami, ki slepim in slabovidnim otrokom pomagajo osmisliti besedilo. Tipne slike je mogoče raziskovati in zaznati s tipom, pogosto pa vključujejo tudi elemente, ki spodbujajo uporabo preostalih čutil (npr. sluh, voh). Tako spodbujajo slepe in slabovidne otroke k raziskovanju in učenju ter jim ponujajo vir idej in zabave.

Strokovna komisija v sestavi, doc. dr. Aksinja Kermauner, specialna in rehabilitacijska pedagoginja ter pisateljica, Boštjan Vogrinčič, redaktor knjig v brajici na Projektu KSS ter Karolina Doltar, strokovna sodelavka na področju motenj branja na Projektu KSS, se je sestala 16.4.2015 na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Pri izboru najlepše tipanke so bili člani komisije pozorni na celotno podobo slikanice, povezavo zgodbe s tipno sliko, izvedbo tipne slike ter na obliko zapisa besedila v črnem tisku in brajici. Avtorji prispevkov so pokazali veliko mero inovativnosti in kreativnosti, v izdelavo tipank pa so vložili ogromno mero truda in domišljije. Odločitev o nagrajencih zato ni bila lahka, a komisija je nagradila naslednje prispevke:

1. nagrada: Kdo zna reči R: Terezija Tabor in Maja Kiš, vrtec Pedinjped
2. nagrada: Drevesa v štirih letnih časih, Ana Mohorko
3. nagrada: Kazalček tipalček se odpravi na potep, Anica Toplak
4. nagrada: Jaka in Berta pobegneta pred zimo, Maša Grča in Petra Grmek
5. nagrada: Evina gosenica, Ana Simončič

Nagrajencem iskreno čestitamo! Vsem, ki so na natečaj poslali tipno slikanico, se ob tej priložnosti iskreno tudi zahvaljujemo, saj bomo s prispelimi izdelki obogatili zbirko v naši knjižnici in razveselili številne slepe in slabovidne otroke, ki bodo rade volje segli po njih. Vse prispele tipanke bodo v drugi polovici maja tudi razstavljene v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne.

V okviru projekta Odprte hiše Slovenije bo svoja vrata odprla tudi Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Avgusta 2014 se je knjižnica preselila na novo lokacijo na Kotnikovi 32 v Ljubljani. Pri izbiri ustreznih prostorov za delovanje knjižnice so imele prednost potrebe slepih in slabovidnih ter usmeritev, da se knjižnica razvije v kulturno središče. Poleg prostora, namenjenega hrambi gradiv in izposoji, so v knjižnici tudi sodobni zvočni studii, galerija, prireditveni prostor in čitalnica.

Ob tej priložnosti vljudno vabimo na predavanje o zgodovini knjižnice z vodenim ogledom po prostorih,
ki bo v soboto, 16. maja 2015, ob 11. uri v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne (Kotnikova 32, 1000 Ljubljana).

Več informacij o projektu Odprte hiše Slovenije najdete na njihovem spletnem mestu.

Veselimo se druženja z vami!