Nove tehnologije za lažje vključevanje slepih in slabovidnih
Ljubljana, 27. maj 2015 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je priredila tretji in obenem zadnji simpozij v okviru evropskega projekta Knjižnica slepih in slabovidnih. Osrednja tema simpozija so bile napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije za lažje in bolj učinkovito vključevanje slepih ter slabovidnih v družbeno okolje. Strokovnjaki iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, iz Instituta Jožef Stefan in drugih podjetij, ki se ukvarjajo s prilagoditvami za slepe in slabovidne, so spregovorili o tehnologijah, ki ljudem z okvaro vida omogočata lažje branje in delovanje. Izpostavili so predvsem pomembnost kakovostne govorne sinteze in nekaj dobrih praks tehnološkega razvoja, kot so digitalna zvočna knjiga in sistem DAISY, navigacijski sistemi za slepe in slabovidne ter inovativne mobilne aplikacije. Simpozij je prek prenosa v živo spremljalo 676 ljudi.
»Projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, v okviru katerega smo organizirali ta simpozij, se približuje koncu in lahko rečemo, da smo zaradi tega projekta slepi in slabovidni veliko bolj prisotni in opaženi v družbi. Našo vključenost v družbo omogočajo tudi tehnični pripomočki, od osnovnih, kot je bela palica, do vrhunskih tehnologij, ki so se razvile v zadnjih letih in se še razvijajo. Te novosti nam namreč omogočajo delati in biti prisotni tam, kjer pred leti še nismo mogli biti,« je uvodoma povedal predsednik ZDSSS Tomaž Wraber.
Eno od pomembnih vlog za enakopravno vključevanje v družbo in povečano dostopnost ima govorna sinteza – program, ki besedilo v elektronski obliki pretvori v zvočno obliko. Za slepe in slabovidne je govorna sinteza pomembna z vidika samostojnega dostopanja do informacij, uporabljajo pa jo lahko tudi osebe z disleksijo in z drugimi motnjami branja, starejši, ki jim peša vid in drugi. Kot je izpostavil dr. Zdravko Kačič iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Univerza v Mariboru), je področje sinteze govora v tujini že zelo dobro razvito, saj sistemi ponujajo več različnih glasov. »V večini pa ti sistemi ne vključujejo slovenskega jezika, saj priprava novega glasu ali pokritje novega jezika zahteva obsežno tehnološko in razvojno delo, visoke razvojne stroške ter posledično ceno sistema. Ta je odvisna tudi od velikosti tržišča, to pa je v Sloveniji zelo majhno.« Specifike slovenske sinteze govora so na simpoziju predstavili še drugi strokovnjaki, ki se raziskovalno ukvarjajo s tem področjem in so tudi razvili sintetizatorje slovenskega govora. Dr. Jerneja Žganec Gros iz podjetja Alpineon je na primeru slovenskega jezika predstavila, katere značilnosti jezika moramo poznati, da lahko zgradimo ustrezen sintetizator govora, skupaj z dr. Tomažem Šefom iz Instituta Jožef Stefan in Mirom Romihom iz podjetja Amebis pa so predstavili značilnosti slovenskih sintetizatorjev govora, ki trenutno že obstajajo na trgu – to sta Govorec in Proteus. V nastajanju je tudi nov prototip Govorca z večjim naborom besed in izboljšano sintezo govora.
Inovacije so pomemben del razvoja pripomočkov za slepe in slabovidne
Med najbolj pomembnimi tehnološkimi novostmi za slepe in slabovidnimi je zagotovo razvoj podporne tehnologije DAISY (Digital Accessible Information System). DAISY je sklop strojne in programske opreme za izdelavo in predvajanje digitalnih zvočnih knjig, ključne prednosti pa so hiter in natančen pomik po elementih knjige, kar je še posebej učinkovito pri študijskem gradivu. Tudi v Sloveniji bodo ob zaključku projekta Knjižnica slepih in slabovidnih dobili prvih 150 knjig v formatu DAISY.
Ena izmed bolj zanimivih inovacij, ki so jih govorci predstavili na simpoziju, je igra Flip The Dice, ki jo je razvil Jernej Prelac. Gre za preprosto igro, ena od njenih glavnih temeljnih vrednot pa je prilagojenost za slepe in slabovidne. Igra je hkrati tudi odlična terapija za bolnike z demenco, saj pomaga pri vajah za kratkoročni spomin. S pomočjo podjetja Razum je Jernej Prelac igro razvil tudi kot aplikacijo za mobilne telefone, ki pomaga slepim spoznavati način dela z zasloni na dotik. »Gre za igro in terapijo hkrati. Pri prilagoditvi igre za slepe in slabovidne mi je pomagalo kar nekaj oseb z okvaro vida, pri katerih sem spoznal, kaj potrebujejo in kako igro lahko še izboljšam. K razvoju igre za pametne telefone me je spodbudil Alen Kobilica in v povezavi s podjetjem Razum nam je tudi uspelo«. Trenutno obstaja različica za operacijski sistem iOS, ki je na voljo za testno uporabo, vzporedno z nadgradnjo za operacijski sistem Android pa bo igra kmalu na voljo tudi za širšo uporabo.
»Ideje o dostopnosti se običajno pojavijo naknadno«
ZDSSS je simpozij sklenila z okroglo mizo, na kateri so gostje spregovorili o problematiki prilagoditev za povečanje dostopnosti za slepe in slabovidne. Predsednik ZDSSS, Tomaž Wraber, in Vuk Ćosić sta uvodoma izpostavila, da trenutno praksa razvoja novih tehnologij poteka tako, da se o prilagoditvah določenih izdelkov in storitev razmišlja šele naknadno in ne že ob razvoju, kar seveda prinaša določene stroške in dodatne obremenitve. Glede na staranje populacije je za pričakovati tudi več oseb z težavami z vidom, zato je treba razviti okolje, ki bo tem ljudem prijazno. Kot so ugotovili pri organizacijah, kjer so že izvedli določene prilagoditve slepih in slabovidnim, denimo FURS (prilagojena spletna stran) in RTV Slovenija (portal Dostopno.si), veliko prilagoditev zahteva le medsebojno poslušanje in ozaveščenost o različnih ranljivih skupinah, ki so enakovredni uporabniki kot ostali. »Internet na široko odpre vrata za dostop do informacij slepim in slabovidnim, zato mora čisto vsako podjetje, medij, organizacija razmišljati v smeri določenih prilagoditev. Ker pa je slovenski trg majhen, je nujno, da k vprašanju najprej pristopi država in da se naredijo sistemske rešitve,« je dejal Tilen Škraba, vodja projekta Knjižnica slepih in slabovidnih.
