Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v četrtek, 17. novembra 2011, organizirala okroglo mizo na temo naraščanja slabovidnosti, njenega pravočasnega prepoznavanja in primernih ukrepov, ki bi bili za obvladovanje slabovidnosti nujni. Predstavnikom ZDSSS so se pridružili priznani strokovnjaki na področju oftalmologije, optometrije in tiflopedagogike iz Slovenije in tujine.

O soočenju s slabovidnostjo in pravočasnim ukrepanjem za zagotavljanje neodvisnega življenja so se pogovarjali doc. dr. Mirna Štabuc Šilih, dr. med., spec. oftalmologinja, asist. mag. Nataša Vidovič Valentinčič, dr. med. spec. oftalmologinja,  tiflopedagoginja Mirjana Hafnar, Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS ter gosta iz Švedske, optometrist prof. dr. Jörgen Gustafsson in specialist za slabovidnost Krister Inde. Vsi so se strinjali, da je slabovidnost danes izjemno velik problem, včasih celo večji kot slepota, saj je na začetku zelo težko opazna. Ko pa je slabovidnost že tako razvita, da je ni moč spregledati, pa je velikokrat že prepozno za učinkovite ukrepe.

Pogled na govornike

»Slabovidnosti se pogosto ne zavedajo niti vsi, ki delajo v zdravstvu, niti družine prizadetih in pogosto celo prizadeti sami ne. To povzroča velike osebne stiske in probleme v družinah in pri delu, državi pa ogromne stroške. Najnovejši podatek z letošnjega svetovnega kongresa Vision 2011 pravi, da vsi stroški, povezani z izgubami vida po celem svetu skupaj znašajo kar tri bilijone dolarjev. Kolikšen delež k temu znesku prispeva Slovenija?« se sprašuje Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Potrebni so preprosti in učinkoviti ukrepi
Po mnenju udeležencev ukrepi, ki bi lahko preprečili slabovidnost, niso zelo dragi, niti zapleteni, a jih v Sloveniji na žalost še ne izvajamo v praksi, zato je tudi zavedanje prebivalstva o tej problematiki na izredno nizki ravni. Da iz začetne težave ne bi nastal velik družben problem, je potrebno sprejeti učinkovite ukrepe, ki bi omejili slabovidnosti. Primerni ukrepi in rehabilitacija sta namreč naložbi, ki lahko prihranita številne stroške za socialne, medicinske in druge ukrepe, razbremenili pa bi lahko tudi zdravstveno blagajno.

Oftalmologinji doc. dr. Mirna Štabuc Šilih in asist. mag. Nataša Vidovič Valentinčič sta med drugim poudarili, da se težave začnejo pri odkrivanju oseb z okvaro vida. Veliko ljudi, ki se s tem soočijo, namreč ne pridejo v ambulanto ali pridejo prepozno. To bi lahko rešili s preventivnimi presejalnimi testi in tako bi lahko tudi prihranili, tako denar za razne medicinske in socialne ukrepe, kot tudi številne osebne stiske, s katerimi se soočajo posamezniki, ki jim peša vid.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Primer dobre prakse: obravnava slabovidnosti na Švedskem
ZDSSS pri svojem delovanju in nakazovanju problematike slabovidnosti in slepote pogosto izpostavlja izjemno dober primer obravnave in urejenosti področja slabovidnosti na Švedskem. To sta potrdila tudi gosta s Švedske, prof. dr. Jörgen Gustafsson in Krister Inde, ki sta z udeleženci okrogle mize delila svoje izkušnje in predstavila, kako obravnavajo slabovidnost na Švedskem. Po njunem mnenju je namreč s slabovidnostjo, ki je obravnavana na primeren način, mogoče polno in kreativno ter predvsem neodvisno živeti. Na Švedskem namreč slabovidnost obravnavajo in ponujajo brezplačno rehabilitacijo v kar 34 centrih za vid (Low Vision Center), kjer za slabovidne skrbijo oftalmologi, optometristi, terapevti in socialni delavci.

Specialist za slabovidnost Krister Inde je na zanimiv način ilustriral stanje na Švedskem. »Želimo, da je obravnava slabovidnosti razumljena kot rock’n’roll in ne kot dolgočasna pomoč ljudem v stiski. Na Švedskem smo na primer tako med drugim namesto šol za slepe in slabovidne otroke začeli odpirati centre za vid. Tam je na voljo celovita rehabilitacija, tudi pomoč na čustveni ravni, da se posameznik lažje sooči s pešanjem vida, kot tudi pomoč pri načrtovanju poklicne kariere. Tako ostanejo ljudje kljub pešanju vida delovno in družbeni aktivni in samostojni.«

Dodatne informacije: 01/470 02 11, zdsss@zveza-slepih.si

Dandanes zdrav vid zahtevajo skoraj vsa opravila, od vsakdanjih pa do bolj zapletenih dejavnosti. Zato ne bomo nič kaj izvirni, če zapišemo, da je naša sodobna družba vsa čutila podredila vidu. Nekateri strokovnjaki to imenujejo okulocentrizem.

Ko nam vid začne pešati, se začenjamo teh podrobnosti zavedati. Nenadoma za nas predstavlja problem prav vse, od premajhnega napisa na hišnem zvoncu, obrazcev v uradih in bankah, televizijskih podnapisov, do besedil na računalniškem zaslonu. Slepi in slabodivni že leta živimo v tako organizirani družbo in vsak dan občutimo ovire, ki jih prinaša izguba vida.

Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne agencije za preprečevanje slepote (IAPB) je zato Organizacija združenih narodov drugi četrtek v oktobru proglasila za svetovni dan vida.

In s kakšno popotnico v ta teden vstopa Slovenija? O stanju vida slovenskega prebivalstva imamo zelo malo relevantnih podatkov. V Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je vključenih približno 4.100 članic in članov. Glede na študije WHO in izkustvene ocene stroka trdi, da je pri nas ljudi s hujšimi okvarami vida vsaj od 8 do 10 tisoč, ob upoštevanju nekoliko širših ocen pa je teh ljudi morda vsaj še enkrat toliko. Že od julija 2000 je v veljavi »Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva«, ki določa vodenje Registra slepih in slabovidnih. A tega registra pri nas ni, saj po naših podatkih Ministrstvo za zdravje doslej za to ni namenilo nobenih sredstev.

Slovenija je bila med državami, ki so leta 1997 v Ženevi z aklamacijo sprejele tudi akcijo Vision 2020 – The Right to Sight. Namen akcije je bil preprečiti vse oblike izgube vida, ki se jim je mogoče izogniti. O akciji doslej pri nas še nismo zasledili prav veliko, čeprav je v svetu pokazala izjemne rezultate in pomagala prihraniti ogromne vsote denarja. Letos smo na osrednji svetovni strokovni konferenci o slepoti in slabovidnosti slišali podatek, da skupni stroški, ki jih na svetu povzročijo izgube vida, znašajo kar tri milijarde dolarjev. Bi bilo morda vseeno dobro, da se tudi naša država dejavno vključi v akcijo Vision 2020 in skuša kaj storiti?

Še vedno pa je možno storiti marsikaj, tudi ko je vid nepopravljivo okvarjen ali pa ga sploh ni več. Ozaveščanju o tem je namenjen 15. oktober, mednarodni dan bele palice. Delna ali popolna izguba vida človeka izrine na družbeni rob, razen če ga družba ni pripravljena s celovito rehabilitacijo naučiti novih življenjskih veščin, ki ga lahko vrnejo v življenje. Kdor je v stiku s slepimi in slabovidnimi, se zaveda krutosti te resnice.

Žal se večina temu spoznanju izmika. Žal tudi večina naših politikov. Kako naj si sicer razlagamo dejstvo, da je celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih že tri leta povsem jasno zapisana v 23. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v praksi pa je še ni mogoče uveljaviti? Kako je možno, da smo slepi in slabovidni na lastno pobudo, skupaj s tiflopedagoško in oftalmološko stroko napisali strokovni program celovite rehabilitacije, ki ima tudi vso strokovno podporo, v praksi pa se pojavljajo vsak dan nove birokratske ovire za njegovo uresničitev? In to ob dejstvu, da je vsaka rehabilitacija ali preprečitev nekega invalidnega stanje investicija, ki se neštetokrat povrne.

Ponovno moramo na glas povedati:

1. da je zdaj že dobra tri leta uzakonjena celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, ki pa je zaradi izmikanja Ministrstva za zdravje v praksi še vedno ni mogoče uveljaviti;
2. da nam država omogoča zelo malo za naše vsaj deloma neodvisno življenje nujnih medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jih slepi in slabovidni v državah z nam primerljivim standardom dobijo brez težav;
3. da je nujno urediti finančne in tehnične možnosti za vodenje registra slepih in slabovidnih, kot to že 11 let nalaga zakon;
4. da je nujno čim prej začeti postavljati program sistematične kontrole vida vseh državljanov, s posebnim programom za rizične skupine, kar bo znatno zmanjšalo naraščanje slepote in slabovidnosti in z njima povezanih velikih stroškov;
5. da je nujno, da začne Republika Slovenija v praksi uresničevati vse svoje deklarativne opredelitve za enakopravno dostopnost ljudi z okvarami vida do vseh družbenih dogajanj od izobraževanja do zaposlovanja, kulture in drugih področij.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Pokrajinski muzej Celje je 13. 10. 2011 odprl stalno razstavo OD GOTIKE DO HISTORIZMA PO KORAKIH, ki je namenjena obiskovalcem z okvaro vida. Razstava je umeščena v okvir stalne Kulturno zgodovinske zbirke Pokrajinskega muzeja Celje v I. nadstropju Stare grofije.
Stalna kulturno zgodovinska zbirka v PMC je urejena po slogih, od gotike do historizma. Postavitev nove razstave za obiskovalce z okvaro vida sledi razstavnemu principu zbirke; iz vsakega od slogovnih obdobij so kustosi odbrali po en najznačilnejši eksponat in ga v originalu ali repliki pripravili za taktilni ogled. Dodatna pojasnila o predmetu so na voljo v prilagojenem informativnem gradivu: v katalogu s povečano pisavo za slabovidne in v katalogu v brajici za slepe obiskovalce.
Pri pripravi razstave so se avtorji v največji možni meri držali načel, ki jih je potrebno upoštevati, da imajo obiskovalci optimalne pogoje za ogled predmeta. Predmeti so na ustrezni višini in so pritrjeni. Oglednih predmetov je devet; od tega so trije originali in šest replik.
Posebnost tokratne razstave je poskus, da bi približali obiskovalcem z motnjami vida tudi največjo znamenitost našega muzeja, to je Celjski strop, umetnino iz 17. stoletja. Sestavlja jo enajst slik, poslikanih v tehniki tempere na platnu, ki so vpete v lesene okvire. Za vsako od slik smo izdelali tipno podobo. Sledi razlaga vsebine v povečanem tisku in brajevi pisavi.

Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji kulturne dediščine!

Na pobudo Državnega sveta Republike Slovenije in Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) je predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič skupaj s predsednikom ZDOS Janezom Matohom v počastitev mednarodnega dneva prostovoljstva v četrtek, 1. decembra 2011, podelil plakete Državnega sveta najzaslužnejšim društvenim delavcem in delavkam – prostovoljcem in prostovoljkam z različnih področij delovanja.

Prejemnik plakete Tomaž Wraber

Za izjemne dosežke na področju prostovoljstva je plaketo prejel tudi Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Na pobudo Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Oftalmološke sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije pri Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,  Katedre za oftalmologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Očesne klinike Ljubljana je predlog vložil državni svetnik g. Peter Požun.

Za nekaj minut v koži slepih in slabovidnih

·  Zveza društev slepih in slabovidnih je na posebnem dogodku obiskovalce popeljala na sprehod z belo palico in posebnimi očali, ki simulirajo okvaro vida.

·  V drugem tednu oktobra obeležujemo svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice.

Ljubljana, 10. oktober 2011 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je na predlog Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije v okviru pobude Odprte hiše Slovenije organizirala poseben sprehod po Stari Ljubljani. Obiskovalcem na Šuštarskem mostu so nadeli posebna očala in bele palice ter jih preizkusili v nalogah in ovirah, s katerimi se slepi in slabovidni vsakodnevno soočajo na svojih poteh.

Sobotni dogodek je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije organizirala v okviru pobude Odprte hiše Slovenije kot sklepnega dejanja Tedna arhitekture in prostora 2011. Na stojnici in na vodenem sprehodu, ki sta ga zasnovali Polona Car, članica ZDSSS in krajinska arhitektka dr. Andreja Zapušek Černe, so slepi in slabovidni obiskovalce seznanili z nujnimi spremembami prostorskih ureditev, ki bi lahko omogočale boljšo dostopnost do različnih prostorov in objektov za slepe in slabovidne.

Za vsaj nekaj trenutkov so se ljudje z vidom postavili v kožo slepih in slabovidnih in se soočili s posebnostmi in ovirami, ki jih običajno ne opazimo ali jih na pot nevede postavljamo. »Z dogodkom smo želeli predstaviti izkušnjo doživljanja prostora in položaja osebe z okvaro vida. Slepi in slabovidni si želimo predvsem urejenih različnih poti,  ki bi lahko z že manjšimi prilagoditvami olajšale naše življenje in nam omogočile večjo vključenost v družbo,« je dejala Polona Car. Da se lahko z zaprtimi očmi igra igre kot so šah, človek ne jezi se ter domino, so obiskovalci spoznali na stojnici ob Šuštarskem mostu, kjer so prejeli tudi ostale informacije v zvezi s slepoto in slabovidnostjo ter prostorskimi rešitvami za ljudi z okvaro vida. Ob koncu so se najbolj zavzeti preizkusili še v podpisovanju v brajevi pisavi.

V Sloveniji še vedno brez celotive rehabilitacije slepih in slabovidnih

Dogodek na Šuštarskem mostu je bil tudi uvod v dva pomembna dneva za slepe in slabovidne – svetovni dan vida (13. oktober) in mednarodni dan bele palice (15. oktober). Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne agencije za preprečevanje slepote (IAPB) je Organizacija združenih narodov drugi četrtek v oktobru proglasila za svetovni dan vida, ko slepi in slabovidni opozarjajo na svoj položaj v družbi in pravice, ki so prevečkrat zapostavljene. V Sloveniji je namreč po ocenah stroke več kot osem tisoč ljudi z okvaro vida, ki si zaslužijo celovito rehabilitacijo, kar pa se v praksi ne uresničuje. »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih je že tri leta povsem jasno zapisana v 23. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, a v praksi se še vedno ne uveljavlja. Kako je torej možno, da smo slepi in slabovidni na lastno pobudo, skupaj s tiflopedagoško in oftalmološko stroko napisali strokovni program celovite rehabilitacije, ki ima tudi vso strokovno podporo, v praksi pa se pojavljajo vsak dan nove birokratske ovire za njegovo uresničitev? In to ob dejstvu, da je vsaka rehabilitacija ali preprečitev nekega invalidnega stanje investicija, ki se neštetokrat povrne,« je v poslanici ob svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

V poslanici Tomaž Wraber izpostavlja tudi najbolj problematična področja slepih in slabovidnih. To so:

1. da je že dobra tri leta uzakonjena celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, ki pa je zaradi izmikanja Ministrstva za zdravje v praksi še vedno ni mogoče uveljaviti;
2. da država omogoča zelo malo za vsaj deloma neodvisno življenje nujnih medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jih slepi in slabovidni v državah z nam primerljivim standardom dobijo brez težav;
3. da je nujno urediti finančne in tehnične možnosti za vodenje registra slepih in slabovidnih, kot to že 11 let nalaga zakon;
4. da je nujno čim prej začeti postavljati program sistematične kontrole vida vseh državljanov, s posebnim programom za rizične skupine, kar bo znatno zmanjšalo naraščanje slepote in slabovidnosti in z njima povezanih velikih stroškov;
5. da je nujno, da začne Republika Slovenija v praksi uresničevati vse svoje deklarativne opredelitve za enakopravno dostopnost ljudi z okvarami vida do vseh družbenih dogajanj od izobraževanja do zaposlovanja, kulture in drugih področij.

O Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije:

ZDSSS je najstarejša invalidska organizacija v Sloveniji, ki so jo ustanovila medobčinska društva slepih in slabovidnih. Danes ima ZDSSS več kot štiri tisoč članov, ki jim v okviru svojih dejavnosti nudi učenje brajice, usposabljanje za uporabo novih komunikacijskih tehnologij, izobraževanje na različnih področjih, pomoč pri iskanju zaposlitve in izvaja mnoge druge dejavnosti. Glavni cilj Zveze je omogočanje slepim in slabovidnim, da se naučijo novih življenjskih strategij in veščin, ki so potrebne, da postanejo čim bolj neodvisni in enakovredni državljani v naši družbi. Več informacij na spletni strani
organizacije.

O Tednu arhitekture in prostora 2011

Teden arhitekture in prostora združuje sklop dogodkov, ki jih organizirajo različne strokovne institucije. Skupni cilj dogodkov je osveščanje in izobraževanje javnosti o pomembnosti sodelovanja v procesih gospodarjenja s prostorom. Častno pokroviteljstvo tedna arhitekture in prostora je prevzel
predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Več informacij na spletni strani organizacije.

V Frederici na Danskem od 4. 10. do 7. 10. 2011 poteka generalna skupščina Evropske zveze slepih. Alenka Bera je v sredo, 5. 10. 2011, vodila okroglo mizo predstavitev delovnih skupin s področja raznolikosti.

Alenka Bera, Krister Inde iz Švedske in Tomaž Wraber.

Alenka Bera in Barbara Krejči Piry

Alenka Bera in Tomaž Wraber

Izvoljeni na 9. generalni skupščini EBU:

Funkcionarji:
Predsednik: Wolfgang Angermann, Nemčija
Prvi podpredsednik: Aleksander Neumivakin, Rusija
Drugi podpredsednik: Tommaso Daniele, Italija
Glavna tajnica: Unn Ljoner Hagen, Norveška
Blagajnik: Vincent Michel, Francija

Odborniki:
Maria Kyriacou, Ciper
Emin Demirci, Turčija
Maria Iniguez Villanueva, Španija
Ann Jönsson, Švedska
Pete Osborne, Velika Britanija
Vaclav Polasek, Češka
Sergiu Ruba, Romunija
Sinan Tafaj, Albanija

Predstavniki EBU v izvršnem odboru WBU:
Sinan Tafaj, Albanija
Unn Ljoner Hagen, Norveška
Aleksander Neumivakin, Rusija

Začasni odbor za imenovanja, postavljen do sklenitve 10. generalne skupščine Evropske zveze slepih:
Predsednik: Branislav Mamojka, Slovaška

Člani odbora:
Merja Heikkonen, Finska
Rudolf Volejník, Češka
Birgitta Blokland, Nizozemska
Barbara Krejči Piry, Slovenija

Vest z novinarske konference ob tednu slepih 2011:

•  Ob tednu slepih Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) poudarja, da želi pomagati ne le svojemu članstvu, ampak vsem slepim in slabovidnim pri nas.
• V sodelovanju s slovensko policijo pripravljajo skupni projekt za večjo varnost in vključenost slepih in slabovidnih v družbo.
• Svojim članom sta ZDSSS in podjetje Amebis predstavila  brezplačen dostop do spletne storitve RoboBraille, ki slepim prebere pisna besedila.

Utrinek s tiskovne konference.

Ljubljana, 2. junij 2011 – V začetku junija Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) tradicionalno obeležuje teden slepih. V tem tednu se bo na lokalni in državni ravni zvrstilo nekaj dejavnosti, s katerimi želijo ZDSSS in medobčinska društva nagovoriti svoje člane ter druge slepe in slabovidne v Sloveniji in jim pomagati. V ZDSSS so začeli izvajati tudi nove projekte za boljšo kakovost življenja slepih in slabovidnih. Pri tem so se povezali s slovensko policijo, ki jim bo na občinski ravni v okviru svojih pristojnosti pomagala pri lažjem vključevanju v družbo. Za vse slepe in slabovidne so v sodelovanju s podjetjem Amebis ob tem tednu pripravili tudi darilce: brezplačno uporabo slovenskega sintetizatorja govora na spletnem sistemu danskih raziskovalcev, imenovanem RoboBraille, ki prilagaja razna računalniška besedila v zvočni zapis.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS opozarja na številne slepe in slabovidne v Sloveniji, ki jih je veliko več kot je članov ZDSSS. »Zveza v svojih medobčinskih društvih danes združuje nekaj več kot 4.000 članov, po nekaterih podatkih pa je v Sloveniji okoli 10.000 slepih in slabovidnih, morda celo več. Tako je jasno, da so številni skriti doma, brez pomoči, spodbude in razumevanja. V Zvezi želimo pomagati vsem slepim in slabovidnim v Sloveniji, zato so jim vrata naših društev vedno odprta.« ZDSSS jih vabi, naj se obrnejo na njih, saj jih bodo sprejeli medse in jim pomagali. V okviru organizacije jih bodo med drugim učili številnih veščin, ki jih potrebujejo v svojem položaju: kako se znajti pri vsakdanjih opravilih, kako pisati in brati brajico, kako uporabljati informacijsko komunikacijsko tehnologijo in še veliko več.

Predsednik ZDSSS Tomaž Wraber in predstavnik Amebisa Anton Romšak.

V sodelovanju s policijo k večji ozaveščenosti o slepih

ZDSSS se je povezala s slovensko policijo, da bi skupaj olajšali vsakdanjik in zagotovili večjo varnost slepih in slabovidnih in njihovo prepoznavnost v družbi. Prek vodij policijskih okolišev, ki skrbijo za povezanost ljudi, in drugih predstavnikov v lokalnih skupnostih, bodo prirejali dejavnosti, namenjene vsem slepim in slabovidnim. Pri tem se bodo zgledovali po primeru dobre prakse z območja Nove Gorice, kjer uspešno izvajajo akcijo »Z roko v roki, skupaj za varnost slepih in slabovidnih«. Namenjena je ozaveščanju slepih in slabovidnih o samozaščitnem ravnanju, zlasti na področju prometne varnosti, in širši javnosti, ki se običajno ne zaveda dovolj, da živijo med njimi tudi ljudje z okvarami vida. Akcijo bodo razširili na vso Slovenijo in jo nadgradili z dodatnimi dejavnostmi kot so skupne delavnice in posveti, skupno delo v varnostnih sosvetih na lokalni ravni, akcija »Dan mobilnosti« in številne druge. »Naše sodelovanje s slepimi in slabovidnimi je namenjeno predvsem varnosti, pa tudi medsebojnemu spoznavanju, saj zaradi pomanjkanja znanja in informacij s strani policije ali slepih in slabovidnih lahko pride do nezadovoljstva. Trudili se bomo, da bomo slepim pomagali in jim olajšali vsakodnevne ovire, s katerimi se soočajo,« je dodala Marija Mikulan, višja policijska inšpektorica iz generalne policijske uprave.

Policijska inšpektorica Marija Mikulan.

Storitev RoboBraille za branje besedil

ZDSSS je na današnji novinarski konferenci predstavila še eno pomembno storitev, ki je odslej na voljo vsem slepim in slabovidnim. V sodelovanju s podjetjem Amebis so namreč slepim in slabovidnim omogočili e-poštno oziroma spletno storitev RoboBraille, ki prilagodi digitalen besedilni dokument v zvočno datoteko. Uporaba storitve RoboBraille je hitra in preprosta, saj uporabnik po elektronski pošti pošlje besedilo, ki mu ga sistem RoboBraille vrne v želeni obliki. Storitev, ki je prejela vrsto nagrad po vsem svetu, so razvili  danski strokovnjaki in jo na našo prošnjo skupaj s strokovnjaki podjetja Amebis prilagodili tudi za slovenski jezik. Zaradi naših črkovnih posebnosti (šumnikov) to ni bilo čisto preprosto, in nekaj težav še vedno niso uspeli povsem odpraviti. Odslej bo RoboBraille brezplačno na uporabo vsem slepim in slabovidnim. Amebis je v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan razvil slovenski sintetizator govora Govorec, ki prilagaja poljubno pisno slovensko besedilo v govor. Pri tem besedilo analizira, spremeni simbole v besede, besedila naglasi, določi izgovarjavo in prebere. Storitev RoboBraille je namenjena izključno za osebno uporabo in ne za komercialne namene.

Navodila:

1. Najprej odpremo svoj program za e-pošto. Izberemo možnost »Novo sporočilo« in sporočilu pripnemo dokument, ki ga želimo s storitvijo RoboBraille prilagoditi. Zapomnimo si: vsakemu sporočilu pripnemo samo en dokument.
2. V polje »Za:« vpišemo e-poštni naslov: preberi@robobraille.org, prek katerega nam program RoboBraille prilagodi dokument v slovenski sintetiziran govor.
3. RoboBraille pa uporablja več poštnih naslovov za prilagajanje dokumentov v 11 evropskih jezikov. Če želimo na primer v zvok prilagoditi angleško besedilo, ga pošljemo na naslov: britspeech@robobraille.org. Če želimo v zvok prilagoditi besedilo v kakšnem drugem jeziku, ga pošljemo na e-naslov, ki ga najdemo na spletni strani:
http://www.robobraille.org/rb/subpage1012.aspx.
4. Polje »Zadeva:« pustimo prazno, razen če želimo spremeniti hitrost branja sintetiziranega govora. Hitrost spreminjamo tako, da vpišemo pluse ali minuse v polje »Zadeva:«. Vpišemo do največ tri minuse »—« za najpočasnejše branje ali do največ tri pluse »+++« za najhitrejše branje.
5. Besedilo e-pošte naj bo prazno. Če uporabljamo samodejne podpise, logotipe podjetja in podobno v svojih elektronskih sporočilih, jih pred pošiljanjem izbrišemo.
6. Po nekaj minutah bomo prejeli e-pošto z obvestilom, da je RoboBraille obdelal naš dokument. Obvestilo bo vsebovalo spletno povezavo, na kateri najdemo datoteko s končnim rezultatom.
Ob morebitnih težavah
RoboBraille lahko obdela le en dokument na e-poštno sporočilo. Če želimo prilagoditi več dokumentov, preprosto pošljemo več e-poštnih sporočil. Če želimo izvorni dokument razdeliti na več manjših, uporabimo enak postopek, kot smo ga razložili zgoraj, le da dokument pošljemo na naslov filepart@robobraille.org.
V dokumentih PDF so pogosto slovenski znaki zapisani z nestandardnimi kodami, čeprav jih programi za ogled in tiskanje datotek PDF napišejo pravilno. V takih dokumentih RoboBraille žal ne more vedno pravilno določiti slovenskih znakov, zaradi česar bo sintetiziran govor morda težje razumljiv.
Če uporabljamo filtriranje neželene e-pošte (angl. »spam«), je dobro, da avtoriziramo e-poštni naslov noreply@robobraille.org, ki ga uporablja RoboBraille za pošiljanje obvestil. Sicer se obvestila zaradi vsebovanih hiperpovezav lahko znajdejo med smetmi.
Če prejmemo obvestilo o napaki ali če ne prejmemo obvestila nepričakovano dolgo, se na spletni strani http://www.robobraille.org/ obrnemo na RoboBraille za pomoč. Vendar upoštevajmo, da daljši dokumenti potrebujejo več časa za prilagoditev.
V imenu datoteke, ki jo pošiljamo v prilagoditev v zvočni zapis, ne smemo uporabiti znakov za šumnike, sicer RoboBraille najbrž ne bo sprejel našega dokumenta in bo odgovoril z napako. Zato pred pošiljanjem dokumenta po potrebi spremenimo znake za šumnike v imenu datoteke.

V letu 2011 bo Televizija Slovenija pripravila več filmov, ki bodo prilagojeni za slepe in slabovidne gledalke in gledalce. Prejšnji mesec smo z zvočnim opisom opremili film Piran/Pirano. Opis je pripravila Lidija Hartman, za del pogovorov, ki je potekal v italijanskem in bosanskem jeziku pa sta poskrbela Renato Horvat in Aleksander Golja.
25. maja bomo na 1. programu Televizije Slovenija premierno predvajali film Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Film bo na sporedu ob 20. uri. Zanj je zvočni opis pripravil radijski kolega Igor Velše.

V mesecu juniju bo na vrsti film Poletje v školjki. Prvi del bo na sporedu 12., drugi pa 19. junija na 1. programu TV Slovenija. Za zvočni opis je poskrbela Maja Šumej.

V Zavodu RTV Slovenija si prizadevamo, da bi našli kar najprimernejšo tehnično rešitev za predvajanje filmov z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Žal pa na tem področju znotraj Evropske Radiodifuzne Unije ni enotnega standarda, tako kot se je uveljavil za predvajanje podnapisov za gluhe in naglušne, kar pomeni da posamezne televizijske hiše uporabljajo različne tehnične poti. Tam, kjer večina uporabnikov sprejema televizijski signal prek prizemeljskega sistema oddajnikov, lahko ponudnik programov uporabi lastno mrežo oddajnikov in digitalnih sprejemnikov, kar je najbolj ugodno za obe strani. Nekatere televizijske hiše, ki oddajajo zvok v stereo tehniki, lahko uporabijo en kanal za predvajanje soundtracka, drugega pa za zvočni komentar. Ker teh možnosti Televizija Slovenija nima, smo se odločili, da za posredovanje zvočnega opisa uporabimo srednjevalovni oddajnik Radia Slovenija, tako kot to počno v sosednji Italiji. Zavedamo se, da ta rešitev ni najbolj prijazna do uporabnikov, saj morajo ti na svojih sprejemnikih poiskati srednjevalovno področje in frekvenco svoje radijske postaje (v primeru Radia Slovenija 918 KHz), in da kakovost signala ni na pričakovani ravni, vendar ta hip nimamo primernejše rešitve.
Zavod RTV Slovenija bi rad dvignil kakovost svoje ponudbe in povečal število oddaj, ki bodo prilagojene za slepe in slabovidne gledalke in gledalce. S širšim naborom sodelavk in sodelavcev, ki pripravijo zvočni opis, skušamo zadovoljiti pričakovanja uporabnic in uporabnikov in ustreči različnim okusom. Hkrati iščemo primernejšo tehnično rešitev, ki bo uporabnikom dostopna neodvisno od načina sprejema televizijskega signala (prizemeljska mreža, kabelski ponudniki ali IP televizija). V tem času prosimo za razumevanje. Veseli bomo Vaših komentarjev in pobud, ki nam bodo omogočile, da prizadevanja kar najbolje uskladimo z željami uporabnikov.

To jesen načrtujemo obisk Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, kjer bi se radi srečali z njenimi člani, skupaj poslušali odlomke iz različnih filmov in v pogovoru skušali poiskati najprimernejši način in pravo mero za opisovanje dogajanja na malem zaslonu.

Za vsa dodatna pojasnila in mnenja Vam je na voljo Marko Prpič, ki ga dobite na telefonski številki 01 475 4699 ali po elektronski pošti (marko.prpic@rtvslo.si ).