Z minimalnim ostankom vida (3 %) se predsednik ZDSSS Stane Padežnik (rojen 22. marca 1956) med letoma 2005 in 2009 še ni smatral za slepega (čeprav je to bil po definiciji slepote), temveč se je uvrščal med slabovidne, toda večkrat se je znašel v situaciji, ko ni mogel brati ne povečanega tiska niti daljših brajevih […]

»Diktafon je vsestransko uporaben pripomoček za osebe z okvaro vida. Uporabljati sem ga začela okrog leta 2005. Po izgubi vida sem namreč postala popolnoma nepismena, računalnika in brajice nisem bila vešča, pisati in brati nisem videla. Spočetka je bil to analogni diktafon (verjetno Philips) z onimi majhnimi kasetami. Težava pri teh kasetah pa je bila, […]

Kolutni magnetofoni so slepim in slabovidnim služili za študij, branje zvočnih knjig s posneto leposlovno in študijsko literaturo ter učbeniki za poklicne šole in gimnazijo. Uporabljali so jih tudi za snemanje govorjene besede in glasbe po lastnem okusu. Posneto glasbo so si vrteli za razvedrilo, v internatu šolskega Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki […]

Stanetu Padežniku, vpisanemu na zgodovino in slovenščino na Pedagoški akademiji od leta 1976, je sprva brala in snemala na magnetofonski trak strokovno literaturo žena. Da pa je s tem po njeni službi ne bi več obremenjeval, se je dogovoril s slepima prijateljema študentoma Edvardom Kochom in Lujem Šproharjem, da si poiščejo prostovoljne bralce. Teh so […]

»Magnetofon je moja osebna last (dediščina po pokojni zelo slabovidni babici),« pripoveduje Mateja Vodeb. »Vsa leta ga hranim v svojem stanovanju in do decembra 2024 še ni bil pripeljan v Knjižnico Minke Skaberne, še vedno je tu, v moji dnevni sobi.« (30. 12. 2024 ga je poklonila Knjižnici slepih in slabovidnih in s tem bodočemu […]

Redovnica usmiljenka sestra Klara – Franica Vrhunc (1881–1964) je že pred prvo svetovno vojno poučevala slepe otroke v Zavodu za slepe v Gradcu. Po končani vojni je oslepele vojake novembra 1918 pospremila z vlakom v Ljubljano, kjer so jih nastanili v tedanji belgijski vojašnici, na današnji Metelkovi cesti. Po ustanovitvi prvega Zavoda za slepe v […]

Učitelj in tiflopedagog Josip Kobal (1882–1964) je postal ravnatelj prvega Zavoda za slepe v Ljubljani 1. decembra 1920. Postavil je temelje sodobnejše doktrine izobraževanja slepih in slabovidnih otrok ter zahteval, da se učitelji izobražujejo za delo z njimi. Sestavil je prvi slovenski abecednik za slepe, vključil tudi znake s strešico, predlagane s strani Vinka Beka […]

»ALI JE SLEPIM IN SLABOVIDNIM OTROKOM RES OMOGOČENO ENAKOVREDNO VKLJUČEVANJE V ŠOLSKI SISTEM?« se je spraševala poslanica ZDSSS ob svetovnem dnevu brajice 4. januarja 2025 (ki jo je pripravila Nastja Žlajpah), posvečenem spominu na Louisa Brailla, ki je za slepe in slabovidne že pred 200 leti razvil to edinstveno pisavo ter jim odprl vrata v […]

Šole, ki bi morale poleg sodobnih pripomočkov zagotavljati ustrezno usposabljanje za branje in pisanje v brajici (so še zapisali v poslanici ZDSSS ob dnevu brajice 4. januarja 2025), se soočajo s pomanjkanjem sredstev, kadra ali pozornosti odgovornih. Mnogi slepi učenci ostajajo odvisni od drugih tehnologij, ki nikakor ne morejo v celoti nadomestiti temeljnih veščin branja […]

Slepi in slabovidni intelektualci pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije vas v soboto, 12. aprila 2025, ob 18. uri vabimo v Slovensko ljudsko gledališče Celje (Gledališki trg 5, 3000 Celje) na ogled predstave Juriš. Srečali se bomo pred vhodom v gledališče. Predstava je avtorski projekt, nastal po motivih iz življenja in dela Karla Destovnika […]