Učitelj in tiflopedagog Josip Kobal (1882–1964) je postal ravnatelj prvega Zavoda za slepe v Ljubljani 1. decembra 1920. Postavil je temelje sodobnejše doktrine izobraževanja slepih in slabovidnih otrok ter zahteval, da se učitelji izobražujejo za delo z njimi. Sestavil je prvi slovenski abecednik za slepe, vključil tudi znake s strešico, predlagane s strani Vinka Beka in Antonije Glaser, in tako izpopolnil brajico v slovenskem jeziku ter postavil temelje za poklicno kvalifikacijo in rehabilitacijo slepih.

Ker so imeli zavodi v svojem sklopu tudi delavnico, je menil, da naj bi imeli poleg delavnice še prodajni lokal, kjer bi ponujali svoje izdelke in zagotavljali popravila.
(Več: »OD TOČKOPISA DO E-BRALCA«, izdala ZDSSS, 2020)