06 feb 2019
Osebna asistenca
Z veseljem vas obveščamo, da je ZDSSS vpisana v register izvajalcev osebne asistence pri Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve ter enake možnosti.
Na podlagi vpisa v register začenjamo z izvajanjem storitev osebne asistence. Za več informacij o storitvah osebne asistence in njenem izvajanju lahko pokličete na številko 01 47 00 211 ali pišete na naslov zdsss@zveza-slepih.si.
05 feb 2019
Razpis delovnega mesta
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije,Ljubljana, Groharjeva cesta 2,
razpisuje prosto delovno mesto
OSEBNI ASISTENT (m/ž)
Opis delovnega mesta:
– storitve, namenjene osebni pomoči uporabnika; storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, spremstvo; pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu; pomoč pri komunikaciji; spremstvo slepih in slabovidnih oseb; druga dela po nalogu in pooblastilu strokovnega vodje osebne asistence in tajnika Zveze.
Kandidati/ke morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– osnovnošolska izobrazba
– opravljeno usposabljanje za osebnega asistenta
– opravljen vozniški izpit B-kategorije.
Trajanje zaposlitve: 6 mesecev
Vrsta zaposlitve: krajši delovni čas 30 ur/teden
Poskusno delo: 3 mesece
Vloge z življenjepisom sprejemamo do 11.2.2019 na elektronski naslov: zdsss@zveza-slepih.si
24 jan 2019
Priročnik Strateško načrtovanje dostopnosti
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo »Priročnik Strateško načrtovanje dostopnosti«. Namen priročnika je pospešiti in razširiti uvajanje dobrih rešitev na področju dostopnosti s predstavitvijo koncepta strateškega načrtovanja dostopnosti, ki lahko poteka na ravni občin. Strateško načrtovanje dostopnosti je način celostnega načrtovanja prostora, informacij in storitev, s katerim je udejanjanje zavez v zvezi z dostopnostjo bolj pregledno in primernejše za uporabnike, hkrati pa prinaša stroškovno učinkovitejše rešitve.
Priročnik se uporablja predvsem pri izdelavi smernic za zagotavljanje dostopnosti zunanjih javnih površin, kot so določene v 22. členu Gradbenega zakona (Gradbeni zakon (GZ), 2017), pri izdelavi celostnih prometnih strategij, pri načrtovanju mreže javnega potniškega prometa, pri urbanističnem načrtovanju, načrtovanju kolesarskih poti in prometnih ureditev v naseljih, pri pripravi razpisov v postopkih javnega naročanja za izbiro izvajalcev javnih prevozov, pri podelitvah koncesij za upravljanje z avtobusnimi postajami, načrtovanju mestnih usmerjevalnih sistemov in podobno. Gradivo je poleg tega namenjeno tudi izobraževanju projektantov in drugih akterjev na področju gradnje in urejanja prostora, saj razlaga in podrobneje opisuje zahteve, ki jih podaja Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (2018), ne nazadnje pa tudi omogoča lažje razumevanje različnih strateških odločitev lokalnih skupnosti v povezavi z dostopnostjo.
Priročnik si lahko prenesete na povezavi: Strateško načrtovanje dostopnosti
17 jan 2019
Košarkar naj bo
Lions klub Ljubljana Emona vabi na ogled filma Košarkar naj bo (z zvočnim opisom za slepe in slabovidne), ki bo v torek, 22. januarja ob 17.00 v dvorani Slovenske kinoteke (Miklošičeva 28, Ljubljana).
Zaradi omejenega števila sedežev in velikega zanimanja za ogled filma se je potrebno prijaviti na udelezba@t-2.si do ponedeljka, 21. januarja.
Vabljeni k ogledu!
Lions klub Idrija pripravlja v sodelovanju z Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije, Hotelom Cerkno ter Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica že četrtič zapovrstjo Dan na snegu za slepe in slabovidne. Srečanje bo v soboto, 19. januarja 2019 na smučišču Smučarskega centra Cerkno.
Za prijave in prevoz udeležencev na smučišče bosta tudi tokrat poskrbela Zveza slepih in slabovidnih Slovenije ter Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica. Prijavljenih je 10 družin ali skupaj prek 40 slepih in slabovidnih ter njihovih družinskih članov. Da bo dan na snegu res nepozabna izkušnja bodo udeležencem tako kot lani omogočili člani Lions kluba Idrija, njihovi družinski člani in predstavniki ostalih lions klubov iz severnoprimorske regije, ki bodo skrbeli za spremstvo na smučišču.
Poleg prostega smučanja v spremstvu se bodo lahko slepi in slabovidni ter njihovi družinski člani preizkusili tudi v teku na smučeh, sankanju ali si privoščili sprehod v naravi. Za vse te dejavnosti bo na voljo ustrezno spremstvo članov lions klubov.
Hotel Cerkno, ki upravlja s Smučarskim centrom, bo zagotovil brezplačne smučarske karte in tople obroke.
Dan na snegu za slepe in slabovidne je zanje izjemen dogodek. Vse, ki boste sobotni dan preživeli v Smučarskem centru Cerkno, prosimo, da ste pozorni na slepe smučarje in njihove spremljevalce, ki bodo opremljeni z odsevnimi brezrokavniki.
Dodatna pojasnila dobite pri g. Igorju Miljavcu na e-naslovu igor.miljavec@gmail.com ali na mobilni telefonski številki 041/485-430.
V letu 2019 so popuste slepim in slabovidnim smučarjem ter njihovim spremljevalcem odobrili na naslednjih smučiščih:
SMUČIŠČE | POPUST SLEPEMU ali SLABOVIDNEMU SMUČARJU | POPUST SPREMLJEVALCU |
---|---|---|
RIMSKI VRELEC- KOTLJE | 100 % | 100 % |
SKI BOR-ČRNI VRH | 100 % | 100 % |
CELJSKA KOČA | 100 % | 100 % |
BUKOVNIK | 100 % | 100 % |
KANIN | 100 % | 100 % |
SORIŠKA PLANINA | 100 % | 100 % |
STRAŽA BLED | 100 % | 100 % |
CERKNO | 100 % | 100 % |
GOLTE | 100 % | 60 % |
VOGEL | 100 % | 50 % |
MARIBORSKO POHORJE: | 100 % | 50 % |
RTC KRVAVEC | 50 % | 50 % |
TRIJE KRALJI-PENZION JAKEC: | 50 % | 50 % |
POMEMBNO OBVESTILO:
Ob nakupu smučarske vozovnice se mora slepi ali slabovidni smučar vedno izkazati s člansko izkaznico ZDSSS; njegov spremljevalec lahko dobi smučarsko vozovnico samo ob prisotnosti slepega oz. slabovidnega.
Želimo vam prijetno smuko, obenem pa se zahvaljujemo vsem smučiščem, ki so se odzvala in omogočila popuste slepim in slabovidnim smučarjem ter njihovim spremljevalcem.
10 jan 2019
Brane But je prejemnik letošnje nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je danes, 10.1.2019 , na Brdu pri Kranju podelilo nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva in izvajanja rejniške dejavnosti.
Nagrado za življenjsko delo na področju socialnega varstva je letos prejel Brane But, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter nekdanji direktor Centra za socialno delo Celje.
Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnostije so v utemeljitvi zapisali: “Prejemnik nagrade za življenjsko delo Brane But je bil celo svoje poklicno življenje aktiven na področju socialnega varstva. Še vedno, že več kot štirideset let, aktivno in predano deluje tudi na področju urejanja problematike invalidov, predvsem slepih in slabovidnih, kot član in predsednik mnogih komisij, delovnih teles in organov v društvih, invalidskih in dobrodelnih organizacijah ter v organizacijah za kronične bolnike in za samopomoč.”
04 jan 2019
4. januar je svetovni dan brajice
Generalna skupščina Združenih narodov je 17.12. 2018 sprejela resolucijo Svetovne zveze slepih, ki potrjuje, da je 4. januar svetovni dan Brajeve pisave
Namen svetovnega dneva Braillove pisave je ozaveščanje o pomenu pisave, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko. Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Datum ni izbran naključno, saj se je na ta dan leta 1809 rodil izumitelj pisave Louis Braille.
Braillov sistem temelji na podlagi metode komunikacije, ki jo je sprva razvil Charles Barbier. Naredil ga je, ker je Napoleon želel način, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila, brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Barbierov sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti. Zato so ga preklicali. Leta 1821 je Barbier obiskal Nacionalni inštitut za slepe v Parizu, kjer je srečal Louisa Brailla. Louis Braille je ugotovil vzrok neuspeha pisave. Problem je bil v človeškem prstu, ki ne more razbrati znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črko za črko. Šele v 20. stoletju so dokazali, da tip (blazinice na prstih) ne more sprejeti več kot šest vtisov.
V starosti 15 let, je eksperimentiral z različnimi sistemi, dokler ni našel idealnega, ki je uporabljal 6 pik. Vendar ga videči učitelji niso podpirali. Eden glavnih učiteljev je brajico na šoli prepovedal, kar je otroke samo podžgalo, da so jo še bolj uporabljali. Louis Braille je naslednja leta nadaljeval z delom na sistemu in razvil različne kode za matematiko in glasbo. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v brajevi pisavi. Leta 1829 je Braille izdal delo z naslovom: Metoda pisanja jezika, petja in glasbe s pomočjo povišanih točk za uporabo slepih oseb. (Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au moyen de points, à l’usage des aveugles et disposé pour eux.)
Šele leta 1850 je bila v pariškem inštitutu, kjer je Louise delal kot pomožni učitelj, brajeva pisava dovoljena. Mednarodno priznanje je doživela 1878, ko so jo na pariškem kongresu evropskih narodov priznali kot najboljšo pisavo za slepe in tako končali zmedo na tem področju.
Kajti le Brajeva pisava je omogočila hitro pisanje in branje. Vendar pa je potrebovala še veliko desetletij, da se je dokončno uveljavila. Brajeva pisava je idealna, ker je prilagojena mnogim jezikom in potrebam. Tudi slepi Japonci, Kitajci in Arabci uporabljajo Braillovo pisavo.
Njegova rešitev uporabiti celico s šestimi pikami – Braillovo celico – pomeni revolucijo v komuniciranju za slepe ljudi.
Brajica je pisava slepih, sestavljena je iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Praviloma jo uporabljajo slepe osebe, lahko pa tudi osebe, ki zaradi okvare vida ne zmorejo brati črnega tiska. Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest (v elektronski brajici osem) pik, razporejenih v obliki pravokotnika. Pike so reliefno dvignjene nad površino, zato da jih je možno otipati. V pravokotniku se nahajata vodoravno dve piki, navpično pa tri (v elektronski brajici štiri). Vsaka pika ima svoje ime, poimenovane so z vrstilnimi števniki (1, 2, 3, 4, 5, 6,). Prva pika je levo zgoraj, druga in tretja sta pod njo, četrta pika je v desnem stolpcu zgoraj, peta in šesta sta pod njo.
Prevedeno v današnji digitalni čas pomeni, da je osnova brajice digitalna in dvojiška (binarna) izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0). Lahko bi dejali, da je knjiga, napisana/natisnjena v brajici, pradigitalna knjiga.
Poudariti pa je potrebno, da se slepi ne učijo brajice, pač pa branja preko medija, ki ga imenujemo brajeva pisava ali na kratko brajica.
Poznati brajico pa še ne pomeni znati brati. Brajica je osnovni izobraževalni in komunikacijski proces. Branje je mnogo bolj zapleteni proces, kot poznavanje kombinacije pik (abecede) v celici.
Naučiti se branja in pisanja, prirejenega za slepe, je ena najpomembnejših točk v izobrazbi slepega, je bila prepričana Minka Skaberne po kateri se imenuje knjižnica, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije in je v letu 2018 praznovala okroglih sto let delovanja. Slepi lahko preverjajo svoje znanje poleg branja knjig tudi na srečanju ljubiteljev brajice, ki ga vsako leto organizira Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Za konec pa še misli Sebastjana Kamenika o pomenu brajice :
Ko bi Louis Braille vedel, kakšen napredek med slepimi in slabovidnimi bo prineslo njegovih šest pik, bi bil nase gotovo ponosen. Vedeti je namreč treba, da je v teh šestih pikah skrito mnogo več kot le pisava. Za slepe je v teh šestih pikah skrit ves svet. Že kot otrok lahko s pomočjo brajice vstopiš v čudovit svet škratov, vil in drugih pravljičnih bitij, ki ti skozi prste burijo domišljijo, prihajajo v tvoje sanje, hkrati pa se kot vsi tvoji polnočutni vrstniki počasi spogleduješ z osnovnim znanjem in vsesplošno razgledanostjo.
Brajeva pisava slepim in slabovidnim osebam omogoča, da s so v stiku s svetom in tako deležni enakih kulturnih vrednot ter možnosti za vključevanje v družbo.
V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) podpiramo starše slepih in slabovidnih otrok v postopkih za ureditev pravic do obeh dodatkov. Starši slepih in slabovidnih otrok bi namreč morali biti upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot zakoniti zastopniki svojih otrok in za nego otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Vse do junija 2015 se je po navodilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, napačno tolmačilo 104. člen ZPIZ-2 (pred tem pa 142. člen ZPIZ-1), da morajo starši izbirati med obema dodatkoma in se odločiti zgolj za enega. S sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 92/2012, pa je bilo ugotovljeno, da navedeno tolmačenje ni pravilno, saj je »pravica do dodatka za nego otroka pravica staršev in posredno otroka, pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pa je osebna pravica, ki jo pridobijo slepe osebe, torej otroci. Prav tako dodatek za nego otroka po nazivu ni dodatek za pomoč in postrežbo«.
Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije obžalujemo, da je pri poizvedovanju v letih 2002/2003, ali ne gre po vsebini za enaka dodatka, ki se medsebojno izključujeta, prišlo do napačnega tolmačenja, na podlagi katerega je bilo izdano tudi navodilo centrom za socialno delo. V vsem tem času so nastale številne krivice in nepopravljiva škoda slepim in slabovidnim otrokom in njihovim staršem. Da gre tudi v tem primeru opozoriti na problematiko naše zakonodaje, ko so marsikatere pravice razdrobljene v mnogih zakonih, izvajanje pa je nato prepuščeno različnim organom in še bolj raznolikim interpretacijam, dokazuje tudi izjava dr. Grega Strbana s Pravne Fakultete v Ljubljani, ki je nekoč za medije pojasnil, da gre lahko v tem primeru uporabiti obe razlagi, torej, da se po eni strani dodatka izključujeta in po drugi, da temu ni tako. Obenem pa je dodal, da je »v dvomu treba uporabiti razlago v prid upravičencem in zagotavljati oba dodatka, vsaj dokler se ne uredi celoten sistem.«
Ob današnjem protestu staršev pristojne institucije zato sprašujemo, kako bo rešena ta problematika za preteklo obdobje, ko so bile vloge mnogih staršev slepih in slabovidnih otrok s strani centrov za socialno delo zavrnjene? Kako bo s tistimi starši, ki vloge sploh niso mogli vložiti, saj so bili že pred tem odslovljeni s pojasnilom, da se dodatka izključujeta?
Več informacij: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, zdsss@zveza-slepih.si.
Kontakt: Matej Žnuderl, predsednik ZDSSS, telefon: 01 470 02 11, zdsss@zveza-slepih.si.
O Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je invalidska organizacija, ki v Republiki Sloveniji deluje v javnem interesu ter ima status reprezentativnosti za slepe in slabovidne. Ustanovljena je bila za zadovoljevanje skupnih potreb slepih in slabovidnih po izvajanju posebnih socialnih in drugih programov ter njim posebej prilagojenih storitev. Interese slepih in slabovidnih zastopa na državni ravni.
19 dec 2018
Obvestilo
V četrtek, 27.12.2018 bo zaradi vzdrževalnih del možno nedelovanje Elektronskega informacijskega sistema ZDSSS (EIS).
Prosimo za razumevanje.