Izguba vida pred posameznika postavlja različne izzive. Ljudje pa iščemo odgovore nanje. Slepi in slabovidni ljudje zmorejo veliko stvari. Včasih pa se vseeno zatakne in ko se zatakne, je prav, da nihče ne ostane sam in izključen!
Zato na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pripravljamo usposabljanje za:

• Prostovoljce, ki bi nam bili pripravljeni pomagati pri izvajanju različnih aktivnosti v okviru Programa za otroke, mlade in družine. V okviru tega programa pripravljamo: tabore, srečanja družin, prilagajamo igre… Aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru tega programa so zelo raznolike. Zato se za vsakega, ki je pripravljen pomagati, gotovo najde nekaj zanimivega. V raznolikosti ekipe prostovoljcev vidimo prednost. Zelo veseli smo tudi slepih in slabovidnih prostovoljcev.
• Spremljevalce, ki so kakšno uro svojega časa pripravljeni nameniti spremstvu slepih in slabovidnih. Spremljevalci slepe in slabovidne spremljajo v okviru programa: Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih. S tem programom si želimo doseči, da nihče v Sloveniji, ne bi ostal brez spremstva, ko ga potrebuje.

Če:

• želite nekaj svojega prostega časa nameniti drugim,
• radi delate z otroki,
• vas zanima svet slepih in slabovidnih.

Vas vabimo, da se nam pridružite na usposabljanju, ki bo potekalo 15. 11. 2025 v prostorih Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne na Kotnikovi 32 v Ljubljani.

Za prijavo ali več informacij lahko pokličete Brigito Kosi na telefon: 01 4700 259 ali pišete na e-naslov: info@zveza-slepih.si. Prijave sprejemamo do petka 7. 11. 2025.

Prenos: Program usposabljanja prostovoljcev

25. oktobra 2025 je ZDSSS izvedla konstitutivno skupščino za mandatno obdobje 2025–2029, na kateri so potekale volitve predsednika, podpredsednika in organov Zveze za prihodnja štiri leta. Po 50 letih je na vrhu Zveze ponovno izvoljena ženska, kar predstavlja pomemben mejnik v zgodovini organizacije.

Za predsednico je bila izvoljena Sonja Pungertnik, defektologinja, radijska osebnost z več kot 300 oddajami Luč v temi, terapevtka, motivacijska predavateljica, avtorica izobraževalnega romana z naslovom »Misliš resno«, dolgoletna borka za pravice slepih in Slovenka leta 2014 po izboru revije Jana.

Od skupno 25 delegatskih glasov jih je prejela 18, njen protikandidat Sebastjan Kamenik pa 7. Kot je poudarila novoizvoljena predsednica, si želi tesno sodelovati z vsemi člani Zveze: “Rada bom delala z vami, ker zaupam v vaše sposobnosti, znanje in spretnosti. Vesela sem in hvaležna, da vse to delite z nami in nam na tak način pomagate na tistih področjih, kjer sami ne zmoremo zaradi narave naše invalidnosti.” Dodala je še, da je ”človek sodelovanja, človek veliko idej in človek, ki potrebuje izzive.”

Za podpredsednika je bil na predlog novoizvoljene predsednice z aklamacijo potrjen Safet Baltič, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper. V svojem zahvalnem nagovoru je obljubil, da bo vse svoje moči usmeril v še več povezovanja, sodelovanja, enotnosti.

Ob tem so se delegati tudi zahvalili Mateju Žnuderlu, ki se po osmih letih predsedovanja poslavlja. Delegati so mu izrekli veliko hvaležnost za njegov trud in pomembno vlogo pri razvoju in delovanju Zveze.
Že 5. novembra se bo v novi sestavi sestal Upravni odbor, Zveza pa je dobila tudi nov nadzorni odbor in disciplinsko komisijo, ki bodo skupaj z vodstvom skrbeli za učinkovito delovanje in razvoj organizacije.

Skupščina je tako pomenila ne le formalno izvolitev vodstva, temveč tudi potrditev 105 let starih temeljnih vrednot Zveze: sodelovanja, medsebojne podpore in odprtosti za nove ideje in izzive. V prihodnjih štirih letih Zveza načrtuje aktivnosti, ki bodo prispevale k izboljšanju življenja oseb z invalidnostjo in krepitvi njihovega glasu v družbi.

Oglejte si tudi nagovor nove predsednice.

Zgradba Narodnega muzeja Slovenije na Prešernovi cesti v Ljubljani je najstarejša stavba, zgrajena za kakršenkoli kulturni namen v Sloveniji. Javnosti je odprla vrata leta 1888, pet let prej pa je temeljni kamen zanjo postavil cesar Franc Jožef. V muzeju je razstavljeno obilje zanimivosti.

Ali ste vedeli, da je v Narodnem muzeju Slovenije mogoče prisluhniti tudi avdiovodniku? Avdiovodnik je dostopen pri blagajni ob prevzemu vstopnice. Je brezplačen. S pomočjo QR-kode se odpre dostop prek brezžičnega omrežja v muzeju oziroma vaših mobilnih podatkov. Tudi format je priročen, saj je avdiovodnik velik kot osebna izkaznica.
Kaj vse je predstavljeno na njem? Največji del zavzemajo predstavitve predmetov na stalni arheološki razstavi Zgodbe s stičišča svetov. Med njimi so znameniti predmeti, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine: neandertalčeva piščal –najstarejše glasbilo na svetu, situla z Vač in kip Emonski meščan, ki je muzejska redkost iz antike.

Arheologinja dr. Daša Pavlovič, koordinatorica priprave vsebin za avdiovodnik na arheološkem oddelku v Narodnem muzeju Slovenije, je povedala: »Sodelovali so vsi kustosi na arheološkem oddelku. Koordinirala sem tudi delo z zunanjimi izvajalci, kot sta bili podjetje Solsticij, ki je pripravilo posnetke, in podjetje NUBART iz Berlina, ki je ustvarjalo programski del vodnika in aplikacijo. Avdiovodinik je bil prvič predstavljen februarja 2023.« Opisi predmetov so kratki in zanimivi. »Predstavljeni so tudi rimski spomeniki iz notranjega lapidarija, kot so grob strele, gradbeni napis mesta Emona in nagrobnik z Iga. Poslušalec se seznani tudi s predmeti iz egipčanske zbirke in spozna preteklost muzeja. Lahko se nauči zavezati rimsko togo.«

Morda vas bo pritegnil brezplačni program Muzejski obiski, ki je namenjen različnim ranljivim skupinam. Tudi slepim in slabovidnim. Vodi ga kustosinja Tea Černe. Več informacija dobite na telefonski številki 070 184 827 ali pa pišite na elektronski naslov: tea.cerne@nms.si.

Vabljeni v Narodni muzej Slovenije.
Tea Černe, kustosinja, Narodni muzej Slovenije

Foto: Veronika Špeh, Narodni muzej Slovenije

Avtor: Martin Johann Schmidt
Naslov: Diana in Akteon
Leto nastanka: 1785
Tehnika: olje na bakru
Mere: 55 x 77 cm

Slika prikazuje motiv iz mitološke zgodbe o antični boginji lova Diani in smrtniku Akteonu. Dogajanje je postavljeno v naravno okolje. V ozadju je skalnata votlina, pred njo je tolmun, v katerem se odvija osrednji prizor.

Sliko lahko razdelimo po sredini na levo in desno stran. Na levi strani je v ospredju skupina enajstih golih žensk, ki se kopajo v tolmunu. To so boginja Diana in njene spremljevalke nimfe. Oblačila, loke in puščice so odložile na gozdna tla in skale. Boginja Diana stoji obrnjena s telesom proti nam, obraz pa ima zasukan v svojo levo stran. Prepoznamo jo po diademu s polmesecem na glavi. Z levo roko je zajela vodo iz tolmuna in z njo škropi proti desnemu delu slike.
Nimfe okrog boginje so upodobljene v najrazličnejših držah: nekatere stojijo v vodi do kolen, druge klečijo ali sedijo. Nimfa, ki sedi na skali na skrajni levi strani slike, v dvignjenih rokah drži ogrinjalo, da bi lahko hitro ogrnila boginjo. Za njo je nimfa, ki kleči v vodi, še bolj zadaj pa druga nimfa vleče ogrinjalo z visoke skale. Pred boginjo je nimfa, ki skuša s svojim telesom zakriti Dianino goloto, tako da se obrnjena proti njej dviguje iz vode. V sredini slike spodaj na skali leži na trebuhu nimfa, oprta na dlani, ki pogleduje nazaj proti skupini. Zaradi tako raznolikih drž upodobljenih žensk prizor deluje še posebej dinamično in razgibano.

Nimfe se sramežljivo zakrivajo ali presenečeno reagirajo, ker jih je nekdo zmotil pri kopeli. Na desni strani slike namreč nekoliko višje ob skali kleči moški in opazuje skupino žensk v vodi. To je lovec Akteon. Ima krajše kodraste lase, iz glave mu že poganjajo jelenji rogovi, ki so ključni element zgodbe. Oblečen je v modro-rjavo oblačilo, za pasom vidimo tudi lok s puščicami. V levi roki drži dolgo sulico, tako da je ostra konica obrnjena proti nebu, nasprotni del sulice pa je oprt na tla. Za Akteonom po tleh vohljata dva lovska psa, še dva pa najdemo v spodnjem desnem vogalu slike, vendar sta zelo zatemnjena.

Upodobljen je prizor iz mitološke zgodbe o mladem lovcu Akteonu, ki se je nekega dne, medtem ko je lovil v gozdu, oddaljil od svojih tovarišev. Po naključju je naletel na skrito gozdno votlino, kjer se je kopala Diana s svojimi nimfami. Boginja lova, narave in čistosti je bila znana po tem, da je strogo varovala svojo zasebnost in nedolžnost. Ko je opazila, da jo je smrtnik Akteon videl razgaljeno, je bila ogorčena. Z roko je zajela nekaj vode iz tolmuna in jo poškropila proti Akteonu. V tistem trenutku se je začela njegova preobrazba: na glavi so mu začeli rasti jelenji rogovi, telo mu je preraščala dlaka in preoblikovalo se je v jelenovo telo. Postal je žival, ki jo je nekoč sam lovil. Zmeden in prestrašen je zbežal, toda njegovi lastni lovski psi ga niso več prepoznali. Obkrožili so ga in ga, kot plen, raztrgali. Njegovi tovariši so prihiteli prepozno – ostali so le še njegovi telesni ostanki.

Avtor slike Martin Johann Schmidt (1718–1801), znan tudi kot Kremser Schmidt, je bil avstrijski slikar 18. stoletja, eden najpomembnejših predstavnikov poznega baroka in rokokoja na območju današnje Avstrije. Rodil se je v Grafenwörthu, večino življenja pa deloval v Kremsu, po katerem je tudi dobil vzdevek.

Umetnina je na ogled na razstavi Barok v Sloveniji še do 9. novembra 2025, sicer pa je del stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo si lahko ogledate samostojno ali z vodstvom kustosa. Vodeni ogled naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na e-naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Besedilo: Tjaša Debeljak Duranović, Narodna galerija

V okviru pilotnega preverjanja dostopnosti Muzeja industrijske dediščine Ajdovščina smo v petek, 10. oktobra 2025, v sklopu projekta DATIS izvedli obsežno testiranje njegove digitalne dostopnosti. Testiranja se je udeležilo 15 slepih in slabovidnih članov iz Medobčinskih društev slepih in slabovidnih Koper, Ljubljana in Nova Gorica.
Pri oblikovanju skupine smo želeli zagotoviti raznolikost glede vrste okvare vida, ravni digitalne pismenosti, življenjskih okoliščin in stopnje samostojnosti. Udeleženci uporabljajo različne tehnične pripomočke (pametne telefone, tablice, računalnike), zato lahko podajo kakovostne, dobro utemeljene povratne informacije o uporabniški izkušnji.

Testiranje je bilo zasnovano v dveh delih:

1. Preverjanje dostopnosti spletne strani muzeja
Skupaj s projektnim vodilnim partnerjem Beletrino smo pripravili podroben vprašalnik, s katerim so udeleženci ocenili dostopnost ključnih elementov spletne strani Muzeja industrijske dediščine Ajdovščina. Ocenjevali so:

• navigacijo,
• slike in alternativna besedila (ALT opise),
• avdio- in video vsebine,
• gumbe in povezave,
• delovanje galerij,
• razumljivost in percepcijo vsebine pri uporabi bralnikov zaslona in drugih pripomočkov.
Vprašalnik je bil namenjen izključno predhodnemu spletnemu pregledu na računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Udeleženci so preverjali, ali je vsebina zaznavna, razumljiva in uporabna z asistivno tehnologijo.
Pred testiranjem je bila v društvu Koper izvedena tudi tehnična priprava – preverjanje delovanja naprav, nadgradenj ter funkcionalnosti (npr. bralnikov QR-kod).
Izpolnjeni vprašalniki so bili posredovani vodilnemu partnerju, ki bo na njihovi podlagi izvedel poglobljeno analizo pristopnosti spletne strani.

2. Terensko testiranje muzeja na prostem
Drugi del je potekal na terenu, kjer so udeleženci čim bolj samostojno preizkusili dostopnost treh objektov industrijske dediščine:

• Jochmannov mlin,
• Fructal,
• Mlinotest.

Ocenjevali so orientacijo na prostem, uporabo digitalnih informacijskih točk in razumevanje informacij, dostopnost poti ter splošno občutje varnosti. Po potrebi so jim pomagali spremljevalci ali družinski člani, vendar je bil poudarek na lastni uporabniški izkušnji.

Skupinski intervjuji in analiza izkušenj

Po terenskem testiranju smo se preselili v prostore lokalnega hotela, kjer smo udeležence razdelili v tri skupine. Partnerji projekta DATIS (Dispess in Quolity) so z njimi izvedli kvalitativne intervjuje, ki so se osredotočali na:

• izkušnjo dostopnosti na terenu,
• navigacijo in orientacijo,
• dojemanje informacij,
• tehnične izzive,
• uporabnost digitalnih orodij,
• občutek vključujočega turizma.
Celoten dogodek je potekal v sproščenem, sodelovalnem vzdušju.

Pomen rezultatov
Zbrani podatki iz vprašalnikov in intervjujev predstavljajo trdne temelje za analizo trenutnega stanja digitalne dostopnosti muzeja. Rezultati bodo neposredno uporabljeni pri oblikovanju smernic in priporočil za:
• izboljšanje spletne uporabniške izkušnje,
• nadgradnjo dostopnosti digitalnih vsebin,
• povečanje vključevanja oseb z okvaro vida v kulturni turizem.
Projekt DATIS tako pomembno prispeva k razvoju bolj dostopnega, vključujočega kulturnega okolja v širši regiji.

Od poletja smo zbirali bele palice za otroke v Ukrajini. Hvala prav vsakemu, ki se je odzval naši prošnji in prispeval palico, ki je ne potrebuje več.

Zbrane palice bomo predali ob Dnevu bele palice v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne ob 12.30 uri.

Če imate tudi vi doma kakšno belo palico, ki jo je vaš otrok že prerasel oz. je ne potrebujete več, je to morda ravno še dovolj časa, da se nam pridružite v tej akciji zbiranja palic.

Velikih sprememb ne moremo narediti, a v svetu majhnih ljudi največ štejejo majhne spremembe – te pa so v naših rokah!

Bela palica – simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva

Bela palica je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih. Ob mednarodnem dnevu bele palice pri ZDSSS spominjamo na našo prisotnost v družbi, katere aktivni in enakopravni člani želimo biti.

Delna ali popolna izguba vida vpliva na vsa področja našega življenja. Nenehno prilagajanje svetu videčih, ki ni naš naravni svet, zahteva veliko napora. Vsak od nas se na svoj način in v skladu s svojimi sposobnostmi trudi premagovati ovire in stiske. Zavedamo se, da bo živeti z invalidnostjo vedno naša naloga. Kako zahtevna bo ta naloga, pa je odvisno od tega, kako nam družba pri tem pride naproti.

Ob našem prazniku si dovolimo izraziti tri potrebe, na katere lahko odgovori sleherni član družbe – in s tem pomembno prispeva k temu, da tisti, ki ne vidimo ali vidimo slabše, v družbi ne bomo nevidni.

1. Naj vaš strah in zadrega ne bosta razlog, da se ne bi srečali
Okvara vida ne zmanjšuje želje po druženju in potrebe po socialni vključenosti. A prav na tem področju smo zelo ranljivi. Mi vas ne vidimo, zato ne moremo pristopiti k vam. Seveda razumemo vašo zadrego, ker z nami ne morete vzpostaviti očesnega stika, pa tudi vaš strah pred tem, da bi ravnali narobe ali nas prizadeli, je logičen.

Vse to pogosto povzroči, da raje ne pristopite ali pa se, namesto na nas, obrnete na naše spremljevalce. Prva reakcija nas oropa za odnos, druga pa nas boli in poniža. Ne bojte se nas. Pogumno pristopite – pokličite nas po imenu ali se nas rahlo dotaknite, povejte, kdo ste, in pogovor bo stekel.

Če nam želite pomagati, le preverite, ali pomoč res potrebujemo, in preprosto vprašajte, kaj lahko storite za nas. Vsak iskren stik s sočlovekom zmanjšuje našo osamljenost in povečuje občutek, da smo del skupnosti.

2. Za vključujočo družbo niso dovolj predpisi – potrebni smo ljudje
Seveda si želimo, da bi bila v zakonodaji zapisana še kakšna določba, ki bi nam olajšala življenje. A prav tako si želimo, da bi se v praksi upoštevalo vsaj tisto, kar je že zapisano.

Morda lahko prav vi vplivate na to, da bodo informacije in storitve v vašem podjetju dostopne, da boste uporabljali plačilne terminale s tipkami in ne le tiste na dotik, da boste izdelovali nam prijazne spletne strani, ustvarjali proizvode, ki jih je mogoče uporabljati tudi brez vida, ter psom vodičem omogočili vstop v vaše poslovne prostore.

Ali pa boste strpni do zvočnih semaforjev, ne boste parkirali avtomobila na pločniku in po njem drveli s kolesom ali skirojem. Vaša morda majhna dejanja veliko prispevajo k naši varnosti, samostojnosti in vključenosti.

3. Dajte nam priložnost in nam ne zapirajte vrat s svojimi predstavami in predsodki
Slepi in slabovidni s pomočjo pripomočkov in prilagoditev pogosto zmoremo več, kot nam pripisuje vaša predstava o tem, kaj pomeni ne videti. Vaši pogosto neutemeljeni pomisleki, predstave in predsodki so včasih za nas večja ovira kot slepota sama. Tako smo mnogokrat zavrnjeni, še preden nas sploh spoznate.

Ne zapirajte nam vrat – raje se pustite presenetiti. Želimo in zmoremo biti aktivni člani družbe, dobri sodelavci in prijetni družabniki. Ali ni tudi človeška ribica slepa, pa je vendar svetovno čudo?

Hvala, ker lahko računamo na vas!

Avtorica besedila: Sonja Pungertnik,
predsedniška kandidatka ZDSSS za mandatno obdobje 2025- 2029

Slepi in slabovidni intelektualci pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije vas v sredo, 22. oktobra 2025, vabimo v Novo Gorico, kjer si bomo v prostorih Mercator Centra Kromberk (Industrijska cesta 6, 6000 Nova Gorica) ogledali razstavo Umetnost onkraj vidnega.

Razstava Umetnost onkraj vidnega je razdeljena na dva dela: prvi del zajema kopije umetniških del od antične Grčije do današnjih dni. Razstavljene so kopije različnih umetniških zvrsti: kiparska dela, stavbarska dela, mozaik, relijef in kopije slikarskih del v obliki tipnih relijefov. Posebnost razstave je 17 originalnih umetniških del slovenskih, italijanskih in hrvaških sodobnih umetnikov, ki so svoja dela ustvarili v lanskem letu in se, v sodelovanju s slepimi osebami, učili kako prilagoditi svojo umetnino, da bo prepoznavna tudi slepim. Med prvim in drugim delom si bomo ogledali kratek dokumentarec, ki prikazuje to sodelovanje (opremljen s slušalkami za dodaten opis dogajanja na ekranu).

Srečali se bomo na glavni avtobusni postaji (pod uro) ob 8.45. Iz Ljubljane se bomo v Novo Gorico ob 9.00 peljali z avtobusom. Odhod iz Nove Gorice je predviden ob 13.30. Ogled je tako za slepe in slabovidne kot spremljevalce brezplačen. Stroške vodenja krije ZDSSS.

Spremstvo si udeleženci organizirate sami. Svojo udeležbo do srede, 15. oktobra 2025, sporočite Luku Pavlinu na telefonski številki 01 47 00 260 ali na elektronski naslov luka.pavlin@zveza-slepih.si.

Spoštovani ljubitelji borilnih veščin in vsi, ki verjamete v moč inkluzije!
Z velikim veseljem vas nagovarjamo v imenu projekta SENSE – projekta, ki že v imenu simbolno združuje pomen čuta, zaznavanja in samega smisla. Projekt je namenjen podpori slepim in slabovidnim pri njihovem polnem vključevanju v družbo na edinstven način: skozi borilne veščine.
V okviru evropskega projekta SENSE, ki ga sofinancira program Erasmus+ Sport, razvijamo mednarodno mrežo organizacij in posameznikov, ki si prizadevajo za večjo družbeno vključenost slepih in slabovidnih oseb preko vadbe borilnih veščin.
Zakaj prav borilne veščine?
Discipline, kot so judo, aikido, jiu-jitsu in brazilski jiu-jitsu, so izjemno primerne za slepe in slabovidne, saj njihov uspeh ne temelji na vidu. Ključni so: občutek za ravnotežje, dotik, zaznavanje gibanja in notranji “sense”. To so sposobnosti, ki se skozi vadbo intenzivno razvijajo in omogočajo, da se tehnike izvajajo z natančnostjo in občutkom – brez potrebe po vidu.

Postanite del SENSE Mreže!
Vabimo vas, da se pridružite SENSE Mreži, ki združuje športne klube, akademije, zveze, organizacije civilne družbe in druge deležnike, ki želijo soustvarjati bolj vključujoče športno okolje.

Kaj vam članstvo v mreži prinaša?

• možnost sodelovanja pri skupnih aktivnostih,
• dostop do izobraževalnih gradiv in orodij, razvitih v okviru projekta,/li>
• priložnost za neposreden stik s slepimi in slabovidnimi posamezniki, ki jih zanimajo borilne veščine.

Kako se pridružiti?

Pridružitev je preprosta, a pomeni pomemben korak!
Izpolnite spletni obrazec in postanite del mreže – s tem boste tudi vidno predstavljeni na SENSE Platformi kot partner pri uresničevanju te vizije.
👉 Vpis v mrežo SENSE (povezava na Google obrazec)

Kaj potrebujete za vpis?

• Ime organizacije,
• podatki o zakonitem zastopniku (ime in priimek),
• država in e-pošta,
• označba vrste organizacije (športni klub, zveza, mediji itd.),
• kratka predstavitev organizacije,
• povezave do spletne strani in/ali družbenih omrežij,
• logotip za objavo na platformi.

Skupaj gradimo SENSE Mrežo!
Prispevajte k okolju, kjer slepi in slabovidni najdejo moč, samozavest in nov “sense” v življenju!

Za dodatna vprašanja smo vam z veseljem na voljo na e-naslovu matej.ledinek@zveza-slepih.si
Spremljate nas lahko tudi na naši facebook strani.

Kako zelo pomembno čutilo je vid, se mnogi zavejo šele, ko začne pešati ali ko gre z njim kaj narobe. Pa vendar je to tisto čutilo, ki ga polnovidni med vsemi čutili najpogosteje uporabljajo, se nanj največkrat oprejo in mu tudi najbolj zaupajo. Na to opozarjajo tudi nekatere ankete in raziskave v mednarodnem merilu, ki izgubo vida uvrščajo med najpogostejše in največje strahove med ljudmi.

Zato ni nič čudnega, da praznik vida ni le mednarodni, temveč svetovni dan. Pa vendar se v vsakodnevnih opravkih, razvadah ter ob uporabi številnih telefonov, tabličnih računalnikov in podobnih naprav pogosto premalo zavedamo, kako prav elektronske naprave s svojim sevanjem – poleg številnih drugih vplivov na zdravje – najbolj škodujejo vidu.

To, pa tudi naš način življenja in dela, ki ga narekuje čas, v katerem živimo, sta med najpogostejšimi dejavniki, zaradi katerih vse več ljudi prej ali slej naleti na različne težave z vidom. Ti se morajo obrniti po pomoč k specialistu in si nadeti očala, ki so bila nekoč statusni simbol, pozneje modni dodatek, danes pa za mnoge nuja.

Čeprav je svetovni dan vida na nek način praznik, je prav, da se ob njem vsaj za hip ustavimo in se vprašamo: ali res naredimo vse, da bi ohranili svoj vid zdrav? Ali tisti, ki se spopadajo z večjo ali manjšo izgubo vida, storijo vse, da bi ga ohranili vsaj na takšni ravni, kot ga imajo zdaj?

Tisti, ki so vid izgubili, pogosto povedo, kaj vse bi dali, da bi ga lahko ohranili. In res je tako – huda ali popolna izguba vida človeku postavi življenje na glavo. Potrebnega je ogromno truda, premagovanja, spodbud in miselnih preskokov, da se posameznik s tem sprijazni do te mere, da lahko z izgubo živi, dela in ustvarja. Do konca pa se z njo ne sprijazni nikoli.

Ob tem dnevu velja razmišljati tudi o tistih, ki niso popolnoma slepi, a imajo zaradi večje izgube vida številne specifične težave – ki se jih drugi pogosto sploh ne zavedamo ali pa nanje redko pomislimo. Mnogi slabovidni očal sploh ne nosijo, saj jim pri preostanku vida ne pomagajo – nekaterim bi celo škodila. Ker pa se tak človek v svojem okolju pogosto giblje samostojno, ga drugi ne zaznajo kot slabovidnega. Zato se v trgovinah, na uradih in drugod pogosto znajde v neljubih situacijah, ko skuša uslužbencem ali komu drugemu pojasniti, da nečesa ne vidi, in prosi za pomoč. Najpogostejše vprašanje, ki ga ob tem sliši, je: »Zakaj pa nimate očal?«

V takih trenutkih in ob tovrstnih vprašanjih je prav, da se iskreno zamislimo, morda tudi kaj preberemo na to temo – predvsem pa bolje pazimo na svoj vid, ne glede na to, v kakšnem stanju je. Številne lepote obstajajo, ki jih z besedami ni mogoče opisati. Čeprav največ vidimo, kadar gledamo s srcem, lahko marsikaj zaznamo le z očmi – in prav preko vidnih zaznav nam mnoge stvari pobožajo dušo. Zato spoštujmo to naše najpomembnejše in za mnoge najdragocenejše čutilo. Negujmo ga in zanj dobro poskrbimo, kajti ko vid enkrat začne pešati, je lahko že prepozno.

Naj današnji dan služi kot opomnik, da naj bo vid tisti, ki ne zavaja, temveč pomaga pravilno presojati. Ne pozabimo pa tudi na tisti notranji vid – to je vid, ki ne pozna barvnih odtenkov, ne svetlobe dneva ali prižganih luči, temveč se kaže v številnih odtenkih občutij. Prinaša svetlobo, ki je ni mogoče videti, a jo je v medosebnih odnosih mogoče še kako močno začutiti.

Avtor besedila: Sebastjan Kamenik,
predsedniški kandidat ZDSSS za mandatno obdobje 2025- 2029