V preteklem tednu je bilo v domu oddiha na Okroglem precej živahno saj je od 30.6. do 5.7.2019 potekal tabor Bomo zmogli? Bomo ja!. Tabor je namenjen slepim in slabovidnim otrokom in njihovim sorojencem. Tokrat je bilo z nami kar 28 otrok, pridružili so se nam tudi prostovoljci.

Vabimo vas, da preberete kaj so o taboru zapisali otroci!

Tabora smo se udeležili, ker smo si želeli spoznati nove prijatelje, izkusiti kaj novega in predvsem iz radovednosti, kaj so pripravili organizatorji.

Zabavali smo se pri izdelavi potnih listov ter pri različnih delavnicah. Ker so nas presenetili deževni oblaki, gromi in strele, na žalost nas vseh nismo mogli iti na bazen. Tako smo še z večjim navdušenjem pričakovali izlet v Avstrijo. V Avstriji smo si pogledali Minimundus in njegove pomanjšane svetovne znamenitosti. Nato smo se odpravili na hrib opic. Tam smo imeli voden ogled opic vrste japonski makaki. Opice so bile zelo smešne in prisrčne.

Potem je prišel težko pričakovani četrtek, ko nas je obiskala Rebeka Dremelj. Njena najnovejša pesem Še verjamem je bila tudi himna letošnjega tabora. Všeč so nam bile tudi delavnice, ki so vključevale naslednje dejavnosti: izdelovanje zapestnic, poslikava majic, priprava sladic itd.

V četrtek popoldne smo priredili vodne igre, kjer smo se obmetavali z vodnimi balončki.
Zvečer smo se udeležili slavnostne večerje, za katero smo se še posebej uredili. Po večerji so nam prostovoljci pripravili lov na skriti zaklad. Iskali smo balone, v katerih so bili namigi do zaklada.
V petek smo dobil priznanja za udeležitev na taboru.
Skozi celoten tabor smo se veliko nasmejali ter novega naučili. Skupaj smo gradili prijateljstvo, zato se vsi strinjamo, da se tabora udeležimo tudi naslednje leto.

Raperja Trkaja v poletnih mesecih navdihujejo športniki invalidi. V sodelovanju z Zvezo za šport invalidov Slovenije-Paralimpijskim komitejem (ZŠIS-PK) in Lidlom Slovenija pripravlja posebno pesem – himno o športnikih invalidih, njihovi neustavljivi motivaciji in moči ter dosežkih, s katerimi premikajo meje – tudi v glavah drugih ljudi.

Trkaj se je s športniki invalidi v poletnih dneh srečal, se preizkusil v košarki na vozičkih in z njimi spregovoril o njihovem dojemanju invalidnosti, motivaciji ter pomenu športa v njihovem življenju. V košarki na invalidskih vozičkih se je Trkaj preizkusil prvič, z navodili in nasveti pa mu je pomagal športnik invalid Robi Bojanec. V pogovoru o soočanju z invalidnostjo in ponovnem iskanju motivacije ter ljubezni do športa sta se mu pridružila še Lena Gabršček, kapetanka slovenske reprezentance v odbojki sede in odbojkar Matic Keržan.

In kaj je ob tem kratkem srečanju spoznal Trkaj?

Predvsem to, da invalidom šport res veliko pomeni, saj je nepogrešljiv del njihovega življenja. Poleg tega je še dobil ponovno potrditev, da so ovire večino časa le v glavi, ne glede na to, ali se soočaš z invalidnostjo ali ne. »Že na igrišču pri košarki sem spoznal, da so športniki invalidi borci do konca. Ko doživiš nesrečo, postaneš invalid in se ti spremenijo pravila igre, moraš na novo spisati svoje življenje. Videl sem, koliko jim šport pomeni. Obenem pa se zavedajo, da so tudi velik navdih vsem ljudem, še posebej pa drugim invalidom. Kapo dol!« je po srečanju dejal Trkaj.

Čez poletje se bo Rok še srečal s katerim od uspešnih športnikov invalidov in spoznal njihove zgodbe, ki bodo njegov glavni vir navdiha. Nato se bo zaprl v studio, pripravil besedilo in glasbo, premierno pa bo himna predstavljena v decembru na prireditvi Invalid športnik leta 2019. Himno športnikov invalidov Trkaj pripravlja v obdobju pred paralimpijskimi igrami, ki bodo potekale avgusta 2020 v Tokiu.

»Najboljših in najlepših stvari na svetu ni mogoče videti ali se jih dotakniti. Treba jih je čutiti v srcu.« (Hellen Keller)

V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne je na ogled razstava z naslovom »Čutenja gluhoslepih«. S svojimi izdelki se predstavijo ljudje z gluhoslepoto, člani Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN.

Gluhoslepim ustvarjalnost omogoča, da so to, kar so v resnici, da ohranijo svoj jaz – da ohranijo svobodo. S pomočjo ustvarjanja želijo spremeniti svoj svet na bolje. Le izpolnjen človek odkrije v sebi mir in zna seči v roke drugemu človeku.

Ni pomembno, ali svoje videnje sveta izraziš z zvokom, gibom, mislijo, ki jo napišeš na papir, pomembno je, da se v tej stvaritvi najdeš in da si resnični iskalec in ne posnemovalec drugih. Težko si predstavljamo, kako je živeti v temi in tišini. Še težje pa si je verjetno predstavljati, kako je v svetu dotika, kjer je ključni čut otip, sploh mogoče ustvariti takšne umetnine.

Za gluhoslepe je življenje izzivalna pustolovščina. Sami pravijo tako: »Če se znamo soočiti s spremembami in se svobodnega duha spopadamo z usodo, smo nepremagljivi.«

Razstava bo na ogled do 16. septembra.

Vljudno vabljeni!

Generalna skupščina ZN je 25. septembra 2015 sprejela resolucijo Preobrazba našega sveta: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Deklaracija določa, da je treba ranljivim skupinam zagotoviti pogoje za boljše življenje oz. razvoj njihovih sposobnosti. V agendi so izpostavljene zlasti potrebe invalidov. Svet Evropske unije je komisijo pozval, naj pripravi strategijo izvajanja. Komisija je maja 2017 objavila kazalnike za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU. ANED je v študiji za vsak kazalnik, ki ga je Evrostat predlagal za celotno populacijo, izdelal kazalnike za osebe z in brez invalidnosti. Pregledali so različne evropske raziskave, ki zajemajo osebe, starejše od 16 let (15+, 18+), ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. Osebe, ki živijo v institucijah, v raziskavo niso bile vključene. Invalidnost je v študiji določena z omejevanjem dejavnosti, ki jih ljudje zaradi zdravstvenih težav običajno počnejo vsaj zadnjih 6 mesecev.

Avtorji študije so ugotovili, da so invalidi v primerjavi z osebami brez invalidnosti na evropski ravni glede izobraževanja v slabšem položaju. Podatki iz leta 2016 kažejo, da je položaj med njimi različen. Slabša se zdravstveno stanje invalidov, saj pogosto ne obiščejo zdravnika. Vzrok za takšno stanje je tudi otežen dostop do izobrazbe. Za invalide v Evropi prilagojeni programi večkrat niso organizirani, dodatne težave pa prestavljajo še fizične in arhitektonske ovire. Tudi enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklet še nista dosežena.

Razmere se izboljšujejo na področju zagotavljanja razpoložljivosti in trajnostnega upravljanja z vodo in sanitarijami za vse in dostopa do cenovno dostopne, zanesljive trajnostne in sodobne energije za ogrevanje domov. Stanje se postopoma izboljšuje tudi na področju zaposlovanja invalidov. Indikator „Težave pri dostopu do javnega prevoza“ je bil izbrisan, saj je zbiranje podatkov o dostopu do javnega prevoza, ki temelji na SILC, prekinjeno od leta 2012. To je bil pomemben kazalnik za invalide, saj je dostopen prevoz pomemben dejavnik dobrega počutja invalidov. . Dostopen prevoz je dejansko pomemben dejavnik za njihovo socialno-ekonomsko integracijo. Spodbujanje mirne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, zagotavljanje dostopa do pravnega varstva za vse in vzpostavitev učinkovitih, odgovornih in vključujočih institucij na vseh ravneh se slabša.

V okviru akcije Stopiva skupaj, osvojimo vrh, smo se v soboto, 22.6.2019 odpravili na Zelenico in na Boč, v nedeljo, 23.6.2019, pa na Čaven in Gospodično.

Pohod na Zelenico smo začeli iz Ljubelja, od koder so nas vodniki PD Tržič in Moravče popeljali do Doma na Zelenici. Vreme je kljub slabi napovedi »zdržalo« do našega prihoda na cilj. V planinskem domu je potekal kulturni program pod taktirko Mdss Kranj in Mdss Ljubljana z recitacijami, petjem, igranjem kitare in harmonike, tudi plesalo se je. Po okrepčilu, ki so nam ga postregli gluhi (hkrati z našo akcijo je potekala tudi akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah) smo se v rahlem dežju odpravili nazaj proti dolini.

Foto: Katarina Černe

Foto: Katarina Černe

Prav tako v soboto, se je na drugem »koncu« Slovenije pričel pohod na Boč. Iz Prekmurja se je pripeljal avtobus s člani MDSS Murska Sobota, ki so na poti pobrali še člane MDSS Ptuj, drugi avtobus pa je krenil iz Celja. Prva skupina pohodnikov je vzpon pričela v Zgornjih Poljčanah, drugo skupino je avtobus odložil nekaj ovinkov kasneje. Na planinski dom na Boču so nas varno vodili vodniki PD Poljčane. Tudi na Boču so nas postregli gluhi natakarji. Osrednji dogodek je pripravilo in vodilo Mdss Celje.

Foto: Katarina Černe

V nedeljo smo se zbrali na Predmeji . Vodniki PD Ajdovščina in PD Moravče so številne pohodnike pospremili do koče Antona Bavčarja na Čavnu, kamor smo prispeli po slabih 2 urah. Uradni del je izpeljala Mdss Nova Gorica, kjer je imel poleg predsednika društva Igorja Miljavca govor tudi slovensko-francoski filozof, fotograf in aktivist Evgen Bavčar, rojen v vasi Lokavec pod Čavnom.  Vreme je bilo kot naročeno.

Foto: Edi Štrosar

Malo manj sreče z vremenom smo imeli v nedeljo na Gorjancih, kjer smo se od izhodišča pri Krvavem kamnu skupaj z vodniki PD Krka odpravili do vrha. Dež pa za slepe in slabovidne ter ostale pohodnike ni bil ovira, tako da smo uspešno prišli do Doma na Gospodični, kjer je osrednji dogodek izpeljala Ana Oražem iz Mdss Ljubljana.

Foto: Edi Štrosar

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, vodnikom, oskrbnikom koč in ostalim podpornikom.

V akciji smo sodelovali: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS), Odbor planinstva za invalide/OPP – Planinska zveza Slovenije in Zveza Lions klubov Slovenije.
Slogan akcije, ki jo je vodila delovna skupina Za slepe in slabovidne ni ovir, je »Razgibajmo telo in duha.« Skupaj si prizadevamo, da bi slepe in slabovidne spodbudili k planinarjenju, gibanju v naravi in preseganju omejitev, ki si jih največkrat postavljamo kar sami.

Na plaži slepih in slabovidnih v Izoli, iščemo ŠTUDENTA za delo v strežbi.
Vsi zainteresirani se javite na: suzana.bevk@zveza-slepih.si

Obveščamo vas, da bo Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v ponedeljek, 24.6.2019, zaprta.

Prav tako bo zaprta Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne na Kotnikovi 32.

ZDSSS in ZŠIS-PK sta med 2. in 10. junijem organizirala 13. mednarodni šahovski turnir, ki je potekal v domu oddiha ZDSSS v Izoli.
Poleg sedmih domačih so se turnirja udeležili igralci iz Kosova in Ukrajine, skupaj 15 igralcev.
Igralo se je 7 krogov po Švicarskem sistemu, sodil je Bojan Arzenšek
Po pričakovanjih so bili najboljši Ukrajinci, ki so zasedli prvih 5 mest.
Prvo mesto je zasedel Tuka Oleg, ki je tudi najboljši po ratingu (mednarodni mojster), drugi je bil Wassin Sergej (FIDE mojster), tretji pa Grigorchuk Sergey , prav tako FIDE mojster.
Najboljši od Slovencev je bil Mlačnik Franc na 6. mestu.

25. maja smo slepi in slabovidni Slovenije  praznovali naš 10. zahvalni dan. V Mariboru v baziliki Matere Usmiljenja smo se zahvalili Bogu in ljudem za pomoč, velikodušnost in prijateljstvo. Zahvalno sveto mašo je daroval mariborski nadškof metropolit msgr Alojzij Cvikl.
Kulturni program smo povezali z bl. Antonom Martinom Slomškom ob 20. obletnici proglasitve za blaženega. S spremljevalci, sodelavci in gosti nas je bilo 230, a v naših srcih je bila hvaležnost za vse, ki nam razblinjajo temo. Z roko v roki s spremljevalci, spodbujamo dobroto in solidarnost med ljudmi.
Dogodek je podprla Slovenska škofovska konferenca.

Prisluhni pozdravom med 10. zahvalnim dnevom slepih in slabovidnih Slovenije

Prisluhni akademiji med 10. zahvalnim dnevom slepih in slabovidnih Slovenije

Prisluhni sveti maši na 10. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih Slovenije

Prisluhni uvodu v sveto mašo na 10. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih Slovenije

Prisluhni pridigi med sveto mašo na 10. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih Slovenije

Prisluhni prošnjam med sveto mašo na 10. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih Slovenije

Prisluhni sklepu svete maše na 10. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih Slovenije

Zapisala: Marinka Drinovec

RTV Slovenija je v torek, 4. junija 2019, v Kinu Šiška v Ljubljani organizirala zaključno konferenco projekta ADLAB PRO (Audio description: a laboratory for the development of a new professional profile) oziroma Zvočno opisovanje: Laboratorij za izoblikovanje novega poklicnega profila. Konference so se poleg peščice slepih in slabovidnih uporabnikov ter domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij udeležili tudi partnerji v projektu iz Trsta, Poznanja, Antverpna, Barcelone, Londona, partner iz Nizozemske pa se je udeležencem konference oglasil po skype.
Triletni projekt ADLAB PRO, ki ga v programu Erasmus+ financira Evropska unija, se bo končal 31. avgusta 2019. V treh letih je osem partnerjev iz sedmih evropskih držav, med katerimi je tudi RTV Slovenija, ustvarilo model za izobraževanje zvočnih opisovalcev ter pripravilo bogat nabor učnih materialov, predlogov za praktične vaje ter tudi sezname strokovne literature, ki pokrivajo vsa področja zvočnega opisovanja.
Tako direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, kot vodja službe za dostopnost programov Mateja Vodeb sta prisotnim zagotovila, da si bo nacionalna RTV hiša še vnaprej prizadevala za čim večjo dostopnost do informacij ne glede na invalidnost posameznika, za razvoj potrebne tehnologije in s tem tudi za ozaveščanje širše javnosti. Če sta bila Kadunc in Vodebova usmerjena v prihodnost, se je Veronika Rot pomudila pri trenutni situaciji na področju prilagajanja TV vsebin. O samih začetkih zvočnega opisovanja v Sloveniji pa je udeležencem spregovoril njegov pobudnik dr. Marko Prpič.
Kako torej dogajanje na zaslonu v trenutkih tišine približati gledalcu z okvaro vida? Na to vprašanje so na konferenci odgovorili trije od trenutno štirih usposobljenih zvočnih opisovalcev: Maja Šumej, Carmen L. Oven in Miha Zor, ki je bil tega dne tudi v vlogi moderatorja prireditve.
Po kosilu, ki ga je skupaj s člani MDSS Nova Gorica pripravilo socialno podjetje Zavod GOST na Planoti, so udeležencem spregovorili še partnerji projekta ADLAB PRO. Predstavili so dosežene rezultate, izobraževalni model za poklic zvočnega opisovalca, učne materiale, pa tudi način ocenjevanja kakovosti.
Zadnji del konference je bil namenjen primerom dobre prakse. Tako sta Gerhard Protschka in Gabi Rechsteiner spregovorila o dostopni filmski umetnosti in o festivalu dostopnega dokumentarnega filma Look&Roll, Mojca Kosi in Antun Smerdel sta predstavila projekt e-ARH.si: Izzivi pri prilagajanju arhivskega gradiva za slepe in slabovidne, dostopnost Slovenskega etnografskega muzeja pa nam je približala Bojana Rogelj Škafar. Ker je namen projekta tudi razširjanje znanja v države, kjer se to področje šele začenja razvijati, sta o svojih prizadevanjih spregovorila predstavnika Hrvaške in Srbije. Konferenca se je končala z okroglo mizo, na kateri so se njeni akterji usmerili predvsem v prihodnost prilagajanja vizualnih vsebin.

V Ljubljani, 10. junija 2019

Poročilo pripravila: Slavica Bukovec Zupanič