Ljubljana, Bruselj, 22. 9. 2015
Evropski poslanec Igor Šoltes je v sodelovanju z evropskim poslancem Skupine Zelenih Maxom Anderssonom v Bruslju torek, 22. 9. 2015, organiziral mednarodno konferenco, na kateri je gostil pomembne akterje s področja poznavanja Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za slepe in slabovidne.
Uvodničarji in gostje so bili:
• Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije,
• Maja Bogataj Jančič, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za intelektualno lastnino,
• Wolfgang Angermann, predsednik Evropske zveze slepih in
• Håkan Thomsson, predsednik švedske Zveze ljudi z okvarami vida.
Sodelujoči na konferenci o Marakeški pogodbi
Gostje so na dogodku predstavili aktualno stanje na področju implementacije Marakeške pogodbe ter izpostavili nekatere praktične primere in izkušnje iz Slovenije in Švedske. Podrobneje so se dotaknili pomembnosti hitre in učinkovite implementacije ter vloge Slovenije in Švedske na nacionalni in evropski ravni. Dogodek so zaključili z izmenjavo mnenj in osebnih izkušenj različnih akterjev na tem področju ter predvsem tistih, ki se dnevno soočajo s posledicami neukrepanja odločevalcev na nacionalni in evropski ravni.
Evropski poslanec Igor Šoltes je na konferenci uvodoma poudaril, da je zares žalostno dejstvo, da se danes v Evropi del državljanov še vedno sooča z velikimi ovirami pri dostopu do književnih del. V najrazvitejših državah je slepim in slabovidnim osebam trenutno dostopnih le približno 5 odstotkov tiskanih in drugače objavljenih del. Razmere pa so še posebej zaskrbljujoče v Sloveniji, kjer je delež tiskanih knjig, ki so dostopne slepim in slabovidnim komaj med 1 in 2 odstotkoma. S tem se znatnemu delu družbe odvzema pravico do izobraževanja, informiranja in družbene participacije in onemogoča nekaj, kar bi moralo biti dostopno vsem – pravica do branja.
Igor Šoltes, evropski poslanec, in Maja Bogataj Jančič, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za intelektualno lastnino
Šoltes je izpostavil, da je od podpisa Marakeške pogodbe minilo že več kot dve leti in zato je zelo zaskrbljujoče, da je Evropska unija še ni ratificirala. Prav tako mnoge države članice na področju implementacije še niso ustrezno ukrepale, da bi slepim in slabovidnim v Evropi in po svetu v najkrajšem možnem času omogočile uveljavitev pravic, ki jim jih več kot upravičeno podeljuje ta pomembna pogodba. To odraža veliko pomanjkanje politične volje, da bi se rešilo proceduralna vprašanja in zagotovilo temeljno človekovo pravico, kot je to pravica do izobraževanja, vsem evropskim državljanom.
Šoltes se je ob koncu konference vsem udeležencem zahvalil za njihov prispevek ter izrazil upanje, da je dogodek pripomogel k krepitvi zavedanja o problematiki in k razrešitvi sedanjega statusa quo. Ob koncu je še pozval vse države članice in celotno Evropsko unijo, da prenehajo z zavlačevanjem in prevzamejo odgovornost do svojih državljanov, ki na svoje pravice čakajo že zelo dolgo. Tu ne sme biti prostora za diskriminacijo, je zaključil.
Wolfgang Angermann, predsednik Evropske zveze slepih, je na konferenci poudaril naslednje: “Informacije so ključnega pomena za posameznika, da lahko sprejema odločitve, se šola in izobražuje. Zato je izjemnega pomena da imajo slepi, slabovidni in osebe z drugimi motnjami branja možnost dostopa do ustreznih knjig za izobraževalne in vse druge namene. Predstavljajte si, da vstopite v knjigarno, vendar knjig ne morete kupiti, ker niso dostopne. Vzemite v roke Marakeško pogodbo in jo preberite do konca. Videli boste, da ni škodljiva.”
Wolfgang Angermann, predsednik Evropske zveze slepih
Max Andersson, poslanec Skupine Zelenih iz Švedske, je dejal: »Svet EU naj ne čaka z odločitvijo, temveč naj se poveže s Komisijo in naj najdejo kompromis. Parlament mora ratificirati pogodbo. Države članice naj se nehajo sprenevedati in prelagati odgovornosti na proceduralne zaplete.«
Max Andersson, poslanec Skupine Zelenih s Švedske
Håkan Thomsson, predsednik švedske Zveze ljudi z okvarami vida, je poudaril, da je zanj in za mnoge slepe Braillova pisava izjemnega pomena za branje in pisanje. Zelo težko pa se je naučiti novega jezika, saj v Braillovi pisavi ni veliko učbenikov za tuje jezike.
Håkan Thomsson, predsednik švedske Zveze ljudi z okvarami vida
Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, je zbrane nagovoril uvodoma in poudaril, da je v Sloveniji vsako leto še vedno natisnjenih premalo knjig za slepe in slabovidne. Zanj in za druge ljudi z okvarami vida branje pomeni svobodo in to je nekaj, kar si zasluži vsakdo. Implementacija Marakeške pogodbe je zato nujna in zelo pomembna!
Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS
Maja Bogataj Jančič, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za intelektualno lastnino, je poudarila, da so podali številne zahteve, ki bi ljudem z okvarami vida omogočile kakovostnejše življenje, vendar pa so za enkrat dosegli le eno spremembo, a še naprej si bodo prizadevali za izboljšanje položaja slepih in slabovidnih. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah določa vsebinsko omejitev avtorske in sorodnih pravic kot zakonito licenco. Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu, primernega nadomestila, je v korist ljudi z okvarami vida dopustno reproduciranje in distribuiranje dela, če to delo ni na voljo v zahtevani obliki.
Vprašanje Svetu EU
Igor Šoltes pa je nedavno na Svet EU skupaj s skupino evropskih poslank in poslancev naslovil vprašanje glede napredka pri ratifikaciji Marakeške pogodbe in danes, 22. 9. 2015 prejel odgovor. Kot so uvodoma zapisali evropski poslanci , je Svet EU 20. maja 2015 sprejel sklep, v katerem je Komisijo pozval k predložitvi zakonodajnega predloga za spremembo zakonodajnega okvira EU, da bi ga uskladili z Marakeško pogodbo o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja. Ratifikacija te pogodbe je od oktobra 2014 blokirana zaradi pravnih razlogov. Medtem ko Svet EU v tem zakonodajnem postopku napreduje počasi, so države članice bolj proaktivne.
Španska vlada je 22. maja 2015 odobrila postopek za pristop k pogodbi. Španija je zato prva država v Evropski uniji, ki je sprožila postopek za ratifikacijo Marakeške pogodbe, ki bo začela veljati, ko jo ratificira dvajset držav. Doslej jo je ratificiralo še osem drugih držav: Argentina, Salvador, Združeni arabski emirati, Indija, Mali, Paragvaj, Singapur in Urugvaj.
Evropska unija bi morala biti na področju varstva človekovih pravic zgled za ves svet, zato so na Svet EU naslovili vprašanje: »S katerimi konkretnimi ukrepi bo Svet zagotovil, da bo EU po zgledu Španije čim prej ratificirala Marakeško pogodbo?«
V danes prejetem odgovoru Sveta EU je navedeno naslednje:
»Predlog Komisije za sklep Sveta o sklenitvi Marakeške pogodbe je še vedno v obravnavi. Predlagani sklep Sveta bo sprejet, potem ko bo po obravnavi oblikovano besedilo, ki ga lahko podpre kvalificirana večina delegacij v Svetu. Svet je še naprej pripravljen na konstruktivno obravnavo predloga Komisije, da bi EU čim prej ratificirala in začela izvajati Marakeško pogodbo.«
OZADJE
27. junija 2013 je bila na diplomatski konferenci podpisana Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne in osebe z drugimi motnjami branja, ki je po dolgih letih pogajanj slepim in slabovidnim priznala pravico do vrste olajšav pri dostopu do njim dotlej nedostopnih del. Pogodba do danes s strani Evropske unije še ni bila ratificirana.
V najrazvitejših državah je slepim in slabovidnim osebam trenutno dostopnih le približno 5 odstotkov tiskanih in drugače objavljenih del, v Sloveniji pa je ta delež le med 1 in 2 odstotkoma. To stanje ima žal že danes dolgoročne negativne posledice za celotno družbo, predvsem pa za slepe in slabovidne osebe.
