Spoštovane članice in člani, sodelavke in sodelavci, prijatelji in prijateljice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije!

Danes je naš praznik – sto peti rojstni dan naše organizacije.

Tako kot v življenju posameznika, so tudi v življenju organizacije dobri in slabi časi, veselje in preizkušnje, uspehi in padci. A ne glede na to, lahko danes s ponosom rečemo, da je naša organizacija močna, pomembna in prepoznavna. Ob našem skupnem prazniku se iskreno zahvaljujem vsem, ki kakor koli prispevate k temu. Obenem pa vsem članom, sodelavcem in prijateljem iskreno čestitam in kličem: »Pogumno in s skupnimi močmi v sto šesto leto!

Sonja Pungertnik, predsednica ZDSSS

Slepi in slabovidni praznujemo 105. rojstni dan naše organizacije

Začelo se je sramežljivo pred letom 1920, ko večina slepih ni imela nikakršne izobrazbe, ko so mnogi izmed njih bili prisiljeni beračiti, ko niso bili deležni niti zdravstvenega varstva in ko so se sem in tja začele pojavljati bolj ali manj uspešne oblike organizirane skrbi zanje.

Danes je precej drugače. Naša izobrazba je na zavidljivi ravni, v družbi prevzemamo pomembne naloge, pa tudi za naše osnovne pravice je poskrbljeno. Velike zasluge za to ima invalidska organizacija, katere začetniki so se pred 105. leti, natančneje 7. novembra 1920 samoorganizirali v Podporno društvo slepih, ki se je postopno, skozi desetletja in različne družbene ureditve, države vse do današnjih dni preoblikovalo in preimenovalo v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Zveza je danes nepogrešljiva, saj med drugim izvaja celo vrsto storitev, ki so za slepe in slabovidne neobhodno potrebne, a niso del javne mreže, obenem pa budno skrbi, da slepi in slabovidni v družbi ne bi postali nevidni.

Medobčinska društva s sedeži v devetih večjih krajih po Sloveniji, nudijo svojim članom v vseh slovenskih občinah neposredno pomoč in podporo ter možnosti za vključevanje v najrazličnejše aktivnosti.

Na današnji dan se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so pomagali ustvarjati to bogato zgodbo. Plamen naše rojstnodnevne svečke pa naj pove, da je kljub temi, v kateri živimo, v nas veliko svetlobe, ki jo želimo deliti z vami.

Sonja Pungertnik,
Predsednica ZDSSS

V sodelovanju in s podporo Državne volilne komisije ter njihove strokovne službe, je ZDSSS pripravila zvočne posnetke javne objave z navodili o glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), EPA 1920-IX

Glasovanje na zakonodajnih referendumih bo v nedeljo, 23. novembra 2025, na voliščih, ki bodo odprta od 7. do 19. ure.

Več informacij o referendum ter zvočne posnetke lahko najdete na naši spletni strani: Referendum 2025-november

Slepi in slabovidni intelektualci pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije vas vabimo na letno delovno srečanje SSI, ki bo potekalo med 14. in 16. novembrom 2025 v Domu oddiha ZDSSS na Okroglem pri Naklem (Okroglo 8, 4202 Naklo). Program srečanja in prijavni obrazec sta priložena.
Stroške bivanja in prehrane poravnate udeleženci sami, stroške izvedbe predavanj pa ZDSSS. Prispevek uporabnika za udeležbo na tridnevnem letnem srečanju znaša 40,00 € po osebi (velja za udeležence in njihove spremljevalce). Če boste na srečanju prisotni le en dan (tj. brez nočitev), je znesek plačila polovičen.
Spremstvo na srečanje si udeleženci zagotovite sami. Srečanje bo izvedeno, če se bo prijavilo najmanj 15 udeležencev. O morebitni odpovedi srečanja vas bomo pravočasno obvestili. Na srečanje se prijavite s priloženim prijavnim listom, ki ga posredujete Luku Pavlinu najkasneje do četrtka, 6. novembra 2025, na elektronski naslov luka.pavlin@zveza-slepih.si ali po klasični pošti na sedež zveze (Groharjeva 2, 1000 Ljubljana). Upoštevane bodo le prijave udeležencev, ki se bodo prijavili s prijavnim obrazcem. Pri izpolnjevanju prijavnega lista vam lahko pomaga Luka Pavlin. Prijave so dokončne in zavezujoče. Vse dodatne informacije dobite pri Luku Pavlinu na telefonski številki 01 47 00 260 ali na njegov elektronski naslov.

Prijavni list_ november 2025

Program_november 2025

Kino brez ovir vabi v Radovljico na filmsko projekcijo filma Poletne počitnice, ki bo prilagojena z zvočnim opisom za slepe in slabovidne.

Poletne počitnice, Petra Seliškar, Slovenija, 2025, 54 min
V petek, 7. novembra, ob 18:00 v Linhartovi dvorani v Radovljici(Gorenjska cesta 19a).

O filmu:
Medtem ko gre večina otrok vsako leto na poletne počitnice, se mladi fant Basri odpravi v makedonske gore. Njegova družina se že več generacij ukvarja s pastirstvom in to poletje se skuša Basri priučiti dela od svojih bratov. Uživa v divjini in občutku svobode ter se sooča z izzivi neusmiljene narave, daleč stran od sveta odraslih.

Projekciji bo sledil pogovor z režiserko filma, Petro Seliškar, tolmačen v slovenski znakovni jezik.
Prispevek za ogled v sklopu Kino brez ovir znaša 1 €.

Uporabnike Elektronskega informacijskega sistema (EIS) obveščamo, da bodo med 30.10. (od 20. ure naprej) in 31.10.2025 potekala vzdrževalna dela. Dostop do storitve bo v tem času moten.
Prosimo za razumevanje.

Vzdrževalna dela so zaključena!

Izguba vida pred posameznika postavlja različne izzive. Ljudje pa iščemo odgovore nanje. Slepi in slabovidni ljudje zmorejo veliko stvari. Včasih pa se vseeno zatakne in ko se zatakne, je prav, da nihče ne ostane sam in izključen!
Zato na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pripravljamo usposabljanje za:

• Prostovoljce, ki bi nam bili pripravljeni pomagati pri izvajanju različnih aktivnosti v okviru Programa za otroke, mlade in družine. V okviru tega programa pripravljamo: tabore, srečanja družin, prilagajamo igre… Aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru tega programa so zelo raznolike. Zato se za vsakega, ki je pripravljen pomagati, gotovo najde nekaj zanimivega. V raznolikosti ekipe prostovoljcev vidimo prednost. Zelo veseli smo tudi slepih in slabovidnih prostovoljcev.
• Spremljevalce, ki so kakšno uro svojega časa pripravljeni nameniti spremstvu slepih in slabovidnih. Spremljevalci slepe in slabovidne spremljajo v okviru programa: Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih. S tem programom si želimo doseči, da nihče v Sloveniji, ne bi ostal brez spremstva, ko ga potrebuje.

Če:

• želite nekaj svojega prostega časa nameniti drugim,
• radi delate z otroki,
• vas zanima svet slepih in slabovidnih.

Vas vabimo, da se nam pridružite na usposabljanju, ki bo potekalo 15. 11. 2025 v prostorih Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne na Kotnikovi 32 v Ljubljani.

Za prijavo ali več informacij lahko pokličete Brigito Kosi na telefon: 01 4700 259 ali pišete na e-naslov: info@zveza-slepih.si. Prijave sprejemamo do petka 7. 11. 2025.

Prenos: Program usposabljanja prostovoljcev

25. oktobra 2025 je ZDSSS izvedla konstitutivno skupščino za mandatno obdobje 2025–2029, na kateri so potekale volitve predsednika, podpredsednika in organov Zveze za prihodnja štiri leta. Po 50 letih je na vrhu Zveze ponovno izvoljena ženska, kar predstavlja pomemben mejnik v zgodovini organizacije.

Za predsednico je bila izvoljena Sonja Pungertnik, defektologinja, radijska osebnost z več kot 300 oddajami Luč v temi, terapevtka, motivacijska predavateljica, avtorica izobraževalnega romana z naslovom »Misliš resno«, dolgoletna borka za pravice slepih in Slovenka leta 2014 po izboru revije Jana.

Od skupno 25 delegatskih glasov jih je prejela 18, njen protikandidat Sebastjan Kamenik pa 7. Kot je poudarila novoizvoljena predsednica, si želi tesno sodelovati z vsemi člani Zveze: “Rada bom delala z vami, ker zaupam v vaše sposobnosti, znanje in spretnosti. Vesela sem in hvaležna, da vse to delite z nami in nam na tak način pomagate na tistih področjih, kjer sami ne zmoremo zaradi narave naše invalidnosti.” Dodala je še, da je ”človek sodelovanja, človek veliko idej in človek, ki potrebuje izzive.”

Za podpredsednika je bil na predlog novoizvoljene predsednice z aklamacijo potrjen Safet Baltič, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper. V svojem zahvalnem nagovoru je obljubil, da bo vse svoje moči usmeril v še več povezovanja, sodelovanja, enotnosti.

Ob tem so se delegati tudi zahvalili Mateju Žnuderlu, ki se po osmih letih predsedovanja poslavlja. Delegati so mu izrekli veliko hvaležnost za njegov trud in pomembno vlogo pri razvoju in delovanju Zveze.
Že 5. novembra se bo v novi sestavi sestal Upravni odbor, Zveza pa je dobila tudi nov nadzorni odbor in disciplinsko komisijo, ki bodo skupaj z vodstvom skrbeli za učinkovito delovanje in razvoj organizacije.

Skupščina je tako pomenila ne le formalno izvolitev vodstva, temveč tudi potrditev 105 let starih temeljnih vrednot Zveze: sodelovanja, medsebojne podpore in odprtosti za nove ideje in izzive. V prihodnjih štirih letih Zveza načrtuje aktivnosti, ki bodo prispevale k izboljšanju življenja oseb z invalidnostjo in krepitvi njihovega glasu v družbi.

Oglejte si tudi nagovor nove predsednice.

Zgradba Narodnega muzeja Slovenije na Prešernovi cesti v Ljubljani je najstarejša stavba, zgrajena za kakršenkoli kulturni namen v Sloveniji. Javnosti je odprla vrata leta 1888, pet let prej pa je temeljni kamen zanjo postavil cesar Franc Jožef. V muzeju je razstavljeno obilje zanimivosti.

Ali ste vedeli, da je v Narodnem muzeju Slovenije mogoče prisluhniti tudi avdiovodniku? Avdiovodnik je dostopen pri blagajni ob prevzemu vstopnice. Je brezplačen. S pomočjo QR-kode se odpre dostop prek brezžičnega omrežja v muzeju oziroma vaših mobilnih podatkov. Tudi format je priročen, saj je avdiovodnik velik kot osebna izkaznica.
Kaj vse je predstavljeno na njem? Največji del zavzemajo predstavitve predmetov na stalni arheološki razstavi Zgodbe s stičišča svetov. Med njimi so znameniti predmeti, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine: neandertalčeva piščal –najstarejše glasbilo na svetu, situla z Vač in kip Emonski meščan, ki je muzejska redkost iz antike.

Arheologinja dr. Daša Pavlovič, koordinatorica priprave vsebin za avdiovodnik na arheološkem oddelku v Narodnem muzeju Slovenije, je povedala: »Sodelovali so vsi kustosi na arheološkem oddelku. Koordinirala sem tudi delo z zunanjimi izvajalci, kot sta bili podjetje Solsticij, ki je pripravilo posnetke, in podjetje NUBART iz Berlina, ki je ustvarjalo programski del vodnika in aplikacijo. Avdiovodinik je bil prvič predstavljen februarja 2023.« Opisi predmetov so kratki in zanimivi. »Predstavljeni so tudi rimski spomeniki iz notranjega lapidarija, kot so grob strele, gradbeni napis mesta Emona in nagrobnik z Iga. Poslušalec se seznani tudi s predmeti iz egipčanske zbirke in spozna preteklost muzeja. Lahko se nauči zavezati rimsko togo.«

Morda vas bo pritegnil brezplačni program Muzejski obiski, ki je namenjen različnim ranljivim skupinam. Tudi slepim in slabovidnim. Vodi ga kustosinja Tea Černe. Več informacija dobite na telefonski številki 070 184 827 ali pa pišite na elektronski naslov: tea.cerne@nms.si.

Vabljeni v Narodni muzej Slovenije.
Tea Černe, kustosinja, Narodni muzej Slovenije

Foto: Veronika Špeh, Narodni muzej Slovenije

Avtor: Martin Johann Schmidt
Naslov: Diana in Akteon
Leto nastanka: 1785
Tehnika: olje na bakru
Mere: 55 x 77 cm

Slika prikazuje motiv iz mitološke zgodbe o antični boginji lova Diani in smrtniku Akteonu. Dogajanje je postavljeno v naravno okolje. V ozadju je skalnata votlina, pred njo je tolmun, v katerem se odvija osrednji prizor.

Sliko lahko razdelimo po sredini na levo in desno stran. Na levi strani je v ospredju skupina enajstih golih žensk, ki se kopajo v tolmunu. To so boginja Diana in njene spremljevalke nimfe. Oblačila, loke in puščice so odložile na gozdna tla in skale. Boginja Diana stoji obrnjena s telesom proti nam, obraz pa ima zasukan v svojo levo stran. Prepoznamo jo po diademu s polmesecem na glavi. Z levo roko je zajela vodo iz tolmuna in z njo škropi proti desnemu delu slike.
Nimfe okrog boginje so upodobljene v najrazličnejših držah: nekatere stojijo v vodi do kolen, druge klečijo ali sedijo. Nimfa, ki sedi na skali na skrajni levi strani slike, v dvignjenih rokah drži ogrinjalo, da bi lahko hitro ogrnila boginjo. Za njo je nimfa, ki kleči v vodi, še bolj zadaj pa druga nimfa vleče ogrinjalo z visoke skale. Pred boginjo je nimfa, ki skuša s svojim telesom zakriti Dianino goloto, tako da se obrnjena proti njej dviguje iz vode. V sredini slike spodaj na skali leži na trebuhu nimfa, oprta na dlani, ki pogleduje nazaj proti skupini. Zaradi tako raznolikih drž upodobljenih žensk prizor deluje še posebej dinamično in razgibano.

Nimfe se sramežljivo zakrivajo ali presenečeno reagirajo, ker jih je nekdo zmotil pri kopeli. Na desni strani slike namreč nekoliko višje ob skali kleči moški in opazuje skupino žensk v vodi. To je lovec Akteon. Ima krajše kodraste lase, iz glave mu že poganjajo jelenji rogovi, ki so ključni element zgodbe. Oblečen je v modro-rjavo oblačilo, za pasom vidimo tudi lok s puščicami. V levi roki drži dolgo sulico, tako da je ostra konica obrnjena proti nebu, nasprotni del sulice pa je oprt na tla. Za Akteonom po tleh vohljata dva lovska psa, še dva pa najdemo v spodnjem desnem vogalu slike, vendar sta zelo zatemnjena.

Upodobljen je prizor iz mitološke zgodbe o mladem lovcu Akteonu, ki se je nekega dne, medtem ko je lovil v gozdu, oddaljil od svojih tovarišev. Po naključju je naletel na skrito gozdno votlino, kjer se je kopala Diana s svojimi nimfami. Boginja lova, narave in čistosti je bila znana po tem, da je strogo varovala svojo zasebnost in nedolžnost. Ko je opazila, da jo je smrtnik Akteon videl razgaljeno, je bila ogorčena. Z roko je zajela nekaj vode iz tolmuna in jo poškropila proti Akteonu. V tistem trenutku se je začela njegova preobrazba: na glavi so mu začeli rasti jelenji rogovi, telo mu je preraščala dlaka in preoblikovalo se je v jelenovo telo. Postal je žival, ki jo je nekoč sam lovil. Zmeden in prestrašen je zbežal, toda njegovi lastni lovski psi ga niso več prepoznali. Obkrožili so ga in ga, kot plen, raztrgali. Njegovi tovariši so prihiteli prepozno – ostali so le še njegovi telesni ostanki.

Avtor slike Martin Johann Schmidt (1718–1801), znan tudi kot Kremser Schmidt, je bil avstrijski slikar 18. stoletja, eden najpomembnejših predstavnikov poznega baroka in rokokoja na območju današnje Avstrije. Rodil se je v Grafenwörthu, večino življenja pa deloval v Kremsu, po katerem je tudi dobil vzdevek.

Umetnina je na ogled na razstavi Barok v Sloveniji še do 9. novembra 2025, sicer pa je del stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo si lahko ogledate samostojno ali z vodstvom kustosa. Vodeni ogled naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na e-naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Besedilo: Tjaša Debeljak Duranović, Narodna galerija

V okviru pilotnega preverjanja dostopnosti Muzeja industrijske dediščine Ajdovščina smo v petek, 10. oktobra 2025, v sklopu projekta DATIS izvedli obsežno testiranje njegove digitalne dostopnosti. Testiranja se je udeležilo 15 slepih in slabovidnih članov iz Medobčinskih društev slepih in slabovidnih Koper, Ljubljana in Nova Gorica.
Pri oblikovanju skupine smo želeli zagotoviti raznolikost glede vrste okvare vida, ravni digitalne pismenosti, življenjskih okoliščin in stopnje samostojnosti. Udeleženci uporabljajo različne tehnične pripomočke (pametne telefone, tablice, računalnike), zato lahko podajo kakovostne, dobro utemeljene povratne informacije o uporabniški izkušnji.

Testiranje je bilo zasnovano v dveh delih:

1. Preverjanje dostopnosti spletne strani muzeja
Skupaj s projektnim vodilnim partnerjem Beletrino smo pripravili podroben vprašalnik, s katerim so udeleženci ocenili dostopnost ključnih elementov spletne strani Muzeja industrijske dediščine Ajdovščina. Ocenjevali so:

• navigacijo,
• slike in alternativna besedila (ALT opise),
• avdio- in video vsebine,
• gumbe in povezave,
• delovanje galerij,
• razumljivost in percepcijo vsebine pri uporabi bralnikov zaslona in drugih pripomočkov.
Vprašalnik je bil namenjen izključno predhodnemu spletnemu pregledu na računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Udeleženci so preverjali, ali je vsebina zaznavna, razumljiva in uporabna z asistivno tehnologijo.
Pred testiranjem je bila v društvu Koper izvedena tudi tehnična priprava – preverjanje delovanja naprav, nadgradenj ter funkcionalnosti (npr. bralnikov QR-kod).
Izpolnjeni vprašalniki so bili posredovani vodilnemu partnerju, ki bo na njihovi podlagi izvedel poglobljeno analizo pristopnosti spletne strani.

2. Terensko testiranje muzeja na prostem
Drugi del je potekal na terenu, kjer so udeleženci čim bolj samostojno preizkusili dostopnost treh objektov industrijske dediščine:

• Jochmannov mlin,
• Fructal,
• Mlinotest.

Ocenjevali so orientacijo na prostem, uporabo digitalnih informacijskih točk in razumevanje informacij, dostopnost poti ter splošno občutje varnosti. Po potrebi so jim pomagali spremljevalci ali družinski člani, vendar je bil poudarek na lastni uporabniški izkušnji.

Skupinski intervjuji in analiza izkušenj

Po terenskem testiranju smo se preselili v prostore lokalnega hotela, kjer smo udeležence razdelili v tri skupine. Partnerji projekta DATIS (Dispess in Quolity) so z njimi izvedli kvalitativne intervjuje, ki so se osredotočali na:

• izkušnjo dostopnosti na terenu,
• navigacijo in orientacijo,
• dojemanje informacij,
• tehnične izzive,
• uporabnost digitalnih orodij,
• občutek vključujočega turizma.
Celoten dogodek je potekal v sproščenem, sodelovalnem vzdušju.

Pomen rezultatov
Zbrani podatki iz vprašalnikov in intervjujev predstavljajo trdne temelje za analizo trenutnega stanja digitalne dostopnosti muzeja. Rezultati bodo neposredno uporabljeni pri oblikovanju smernic in priporočil za:
• izboljšanje spletne uporabniške izkušnje,
• nadgradnjo dostopnosti digitalnih vsebin,
• povečanje vključevanja oseb z okvaro vida v kulturni turizem.
Projekt DATIS tako pomembno prispeva k razvoju bolj dostopnega, vključujočega kulturnega okolja v širši regiji.