Avtor: Martin Johann Schmidt
Naslov: Diana in Akteon
Leto nastanka: 1785
Tehnika: olje na bakru
Mere: 55 x 77 cm

Slika prikazuje motiv iz mitološke zgodbe o antični boginji lova Diani in smrtniku Akteonu. Dogajanje je postavljeno v naravno okolje. V ozadju je skalnata votlina, pred njo je tolmun, v katerem se odvija osrednji prizor.

Sliko lahko razdelimo po sredini na levo in desno stran. Na levi strani je v ospredju skupina enajstih golih žensk, ki se kopajo v tolmunu. To so boginja Diana in njene spremljevalke nimfe. Oblačila, loke in puščice so odložile na gozdna tla in skale. Boginja Diana stoji obrnjena s telesom proti nam, obraz pa ima zasukan v svojo levo stran. Prepoznamo jo po diademu s polmesecem na glavi. Z levo roko je zajela vodo iz tolmuna in z njo škropi proti desnemu delu slike.
Nimfe okrog boginje so upodobljene v najrazličnejših držah: nekatere stojijo v vodi do kolen, druge klečijo ali sedijo. Nimfa, ki sedi na skali na skrajni levi strani slike, v dvignjenih rokah drži ogrinjalo, da bi lahko hitro ogrnila boginjo. Za njo je nimfa, ki kleči v vodi, še bolj zadaj pa druga nimfa vleče ogrinjalo z visoke skale. Pred boginjo je nimfa, ki skuša s svojim telesom zakriti Dianino goloto, tako da se obrnjena proti njej dviguje iz vode. V sredini slike spodaj na skali leži na trebuhu nimfa, oprta na dlani, ki pogleduje nazaj proti skupini. Zaradi tako raznolikih drž upodobljenih žensk prizor deluje še posebej dinamično in razgibano.

Nimfe se sramežljivo zakrivajo ali presenečeno reagirajo, ker jih je nekdo zmotil pri kopeli. Na desni strani slike namreč nekoliko višje ob skali kleči moški in opazuje skupino žensk v vodi. To je lovec Akteon. Ima krajše kodraste lase, iz glave mu že poganjajo jelenji rogovi, ki so ključni element zgodbe. Oblečen je v modro-rjavo oblačilo, za pasom vidimo tudi lok s puščicami. V levi roki drži dolgo sulico, tako da je ostra konica obrnjena proti nebu, nasprotni del sulice pa je oprt na tla. Za Akteonom po tleh vohljata dva lovska psa, še dva pa najdemo v spodnjem desnem vogalu slike, vendar sta zelo zatemnjena.

Upodobljen je prizor iz mitološke zgodbe o mladem lovcu Akteonu, ki se je nekega dne, medtem ko je lovil v gozdu, oddaljil od svojih tovarišev. Po naključju je naletel na skrito gozdno votlino, kjer se je kopala Diana s svojimi nimfami. Boginja lova, narave in čistosti je bila znana po tem, da je strogo varovala svojo zasebnost in nedolžnost. Ko je opazila, da jo je smrtnik Akteon videl razgaljeno, je bila ogorčena. Z roko je zajela nekaj vode iz tolmuna in jo poškropila proti Akteonu. V tistem trenutku se je začela njegova preobrazba: na glavi so mu začeli rasti jelenji rogovi, telo mu je preraščala dlaka in preoblikovalo se je v jelenovo telo. Postal je žival, ki jo je nekoč sam lovil. Zmeden in prestrašen je zbežal, toda njegovi lastni lovski psi ga niso več prepoznali. Obkrožili so ga in ga, kot plen, raztrgali. Njegovi tovariši so prihiteli prepozno – ostali so le še njegovi telesni ostanki.

Avtor slike Martin Johann Schmidt (1718–1801), znan tudi kot Kremser Schmidt, je bil avstrijski slikar 18. stoletja, eden najpomembnejših predstavnikov poznega baroka in rokokoja na območju današnje Avstrije. Rodil se je v Grafenwörthu, večino življenja pa deloval v Kremsu, po katerem je tudi dobil vzdevek.

Umetnina je na ogled na razstavi Barok v Sloveniji še do 9. novembra 2025, sicer pa je del stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo si lahko ogledate samostojno ali z vodstvom kustosa. Vodeni ogled naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na e-naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Besedilo: Tjaša Debeljak Duranović, Narodna galerija