V sredo, 4. junija 2025, smo v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, v sklopu Tedna slepih in slabovidnih, gostili delovno srečanje s koordinatorji invalidskega varstva. Namen srečanja je bil poglobiti razumevanje izzivov, s katerimi se soočajo slepe in slabovidne osebe, ter okrepiti sodelovanje med različnimi deležniki, ki delujejo na področju invalidskega varstva.

Srečanje je potekalo v sproščenem in hkrati dinamičnem vzdušju, udeleženci pa so imeli priložnost neposredno izkusiti, s kakšnimi vsakodnevnimi ovirami se srečujejo slepi in slabovidni. Preizkusili so se v vlogi spremljevalca ter v vlogi slepe osebe, sodelovali v praktičnih nalogah, spoznali brajevo pisavo ter različne tehnične pripomočke, ki slepim in slabovidnim omogočajo večjo samostojnost.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi področju osebne asistence, pri čemer smo skupaj razmišljali o pomenu kakovostnega in strokovno podprtega usposabljanja osebnih asistentov. Izpostavili smo pomen razumevanja posebnih potreb posameznikov in razvijanja ustreznih kompetenc, ki lahko prispevajo k bolj učinkoviti in človeški podpori v vsakdanjem življenju.

V tem kontekstu je bilo govora tudi o dostopnem turizmu, ki postaja vse pomembnejše področje vključevanja oseb z različnimi oblikami oviranosti. Spregovorili smo o tem, kako lahko prav osebni asistenti in spremljevalci igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju dostopnih, varnih in prijetnih turističnih izkušenj za slepe in slabovidne osebe. Udeleženci so poudarili, da je nujno potrebno razvijati občutljivost in znanje tudi na tem področju – tako med izvajalci storitev kot med tistimi, ki nudijo neposredno podporo uporabnikom.

Srečanje smo zaključili z mislijo, da so tovrstni dogodki izjemno dragoceni za krepitev povezovanja, izmenjavo izkušenj in širjenje znanja, ki lahko pomembno prispeva k bolj vključujoči družbi. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za udeležbo, angažiranost, prijaznost in odlično sodelovanje – veselimo se prihodnjih srečanj!

Vabljeni k spremljanju prenosa Svete maše z Okroglega pri Naklem, ki se bo začela danes ob 19h. Sveto mašo v spomin dobrotniku slepih in slabovidnih msgn. Tomu Zupanu bo daroval Miro Šlibar, s petjem in sodelovanjem pa jo bodo popestrili naši člani.

Spoštovani,

tudi letos obeležujemo Teden slepih in slabovidnih, ki tradicionalno poteka v prvem tednu junija in nas spodbuja, da se kot družba ustavimo, premislimo in spregovorimo o položaju slepih in slabovidnih oziroma ljudi z okvaro vida na splošno – ne le z vidika težav, temveč predvsem z vidika možnosti, priložnosti in potenciala, ki ga kot skupnost predstavljamo. Letošnji Teden smo odprli 29. maja 2025 s pomembnim dogodkom, strokovnim posvetom za delodajalce z naslovom »SE VIDIMO NA DELU«, kar ni le prijazna besedna igra, ampak izraz naše skupne vizije – vizije vključujoče družbe, v kateri tudi slepi in slabovidni dobimo priložnost, da dokažemo svoje znanje, voljo, strokovnost in talent.

Dogodek je združil številne deležnike: strokovnjake, institucije, delodajalce, podporne službe in same slepe in slabovidne. Slišali smo denimo, kako lahko sodobna tehnologija, osebna asistenca, dostopnost in odprtost ustvarjajo okolje, kjer slepota ali slabovidnost nista ovira. Predstavili so se posamezniki, kot je Matej Auguštin, ki je ob podpori mentorice uspešno zaključil usposabljanje na delovnem mestu, in Marko Mikulin, ki kot terapevt gradi odnose z ljudmi na temelju empatije, ne glede na to, kako vidi svet. Ugotovili smo, da primeri dobrih praks obstajajo – vendar še vedno niso pravilo.

Ob tem pa je jasno, da zaposlovanje ne more obstajati ločeno od izobraževanja in usposabljanja. Kot je poudarila tudi častna gostja dogodka, britanska veleposlanica gospa Victoria Harrison, priložnost za delo se začne s priložnostjo za znanje in kompetence. Vsaka pot do zaposlitve se začne z dostopom do kakovostnega, ustreznega in prilagojenega izobraževanja ter usposabljanja. Če otrok z okvaro vida že v izobraževalnem sistemu nima enakih možnosti za razvoj, pridobivanje znanja in krepitev samozavesti, potem niti najnaprednejši programi zaposlitvene rehabilitacije ne morejo popraviti tistega, kar je bilo zamujeno v otroštvu. Zato moramo ob razpravah o zaposlovanju vedno znova in znova spregovoriti tudi o stanju v sistemu izobraževanja.

Na tem področju pa se že dalj časa soočamo z resnimi izzivi. V zadnjem obdobju nas posebej skrbi nedvoumen rezultat pretekle odločitve, da se v isti vzgojno-izobraževalni zavod – Center IRIS – umešča tako slepe in slabovidne otroke kot tudi otroke avtističnega spektra. Brez vsakega dvoma jasno povemo: popolnoma podpiramo strokovni razvoj in izboljševanje pogojev za otroke z avtizmom. Vendar se je skozi zadnjih 15 let pokazalo, da združevanje dveh tako specifičnih skupin otrok v eno ustanovo brez jasne dolgoročne strategije, ustreznih prostorskih in kadrovskih pogojev ter ločenega strokovnega razvoja ni prava pot.
Slepota in slabovidnost predstavljata senzorično motnjo, ki zahteva popolnoma drugačen pedagoški pristop, pripomočke, didaktične metode in okolje kot avtistične motnje. Čeprav po naših informacijah pouk poteka v ločenih oddelkih in si vodstvo Centra IRIS zelo prizadeva za to, da bi bili pogoji za vzgojno izobraževalni proces čim boljši, se ob takšni združitvi v isti ustanovi upravičeno postavlja vprašanje njene smiselnosti.

Opazne so posledice: pomanjkanje tiflopedagogov na terenu, odhodi strokovnih delavcev iz Centra IRIS, izguba motivacije, razdrobljenost vodenja, pa tudi nezaupanje staršev in občutek, da se posebne potrebe slepih in slabovidnih otrok postavljajo v ozadje. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da v Sloveniji nimamo stalnega študijskega programa za tiflopedagogiko – izobrazilo se je le nekaj posameznikov v okviru enkratnega razpisa na Pedagoški fakulteti. Gre za nevaren trend, ki kaže na postopno regresijo na področju vzgoje in izobraževanja slepote in slabovidnosti.

Žal se takšna regresija ne dogaja le na področju izobraževanja. Tudi na drugih področjih smo primorani neprestano voditi proaktivno delovanje – tako znotraj sistema invalidskega varstva kot tudi v dialogu z odločevalci, saj so potrebe slepih in slabovidnih vedno znova nerazumljene, podcenjene in sistemsko spregledane.

To se kaže, denimo, na področju osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, kjer se kljub razlaganju in argumentiranju soočamo z neustreznimi ocenjevalnimi orodji za prepoznavanje potreb slepih in slabovidnih, posledično pa z zapleti pri priznavanju pravic. Podobno velja za pravico do pripomočkov, kjer številni bistveni pripomočki še niso dostopni v okviru javnega sistema. Slabovidni denimo še vedno niso upravičeni do namizne elektronske lupe, čeprav gre za osnovno pripomoček pri samostojnem življenju.
Slepi, ki so bili nekoč upravičeni do spremljevalca v zdravilišču, so denimo to pravico izgubili, kar je še en primer koraka nazaj.
Vse upe polagamo v to, da bodo pristojni deležniki ti napaki v kratkem popravili.

Morda še vedno obstaja tudi grožnja, da se brez premisleka prenese Dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) za slepe in slabovidne v sistem dolgotrajne oskrbe, zaradi česar bi številni slepi in slabovidni lahko izgubili pravico do DPP. Prav tako predlagatelji niso predvideli posledic takšne spremembe na ostale pravice, ki so vezane na DPP.

Če vse to seštejemo, potem ne moremo več govoriti o vključevanju. Lahko govorimo le o tem, da se slepota in slabovidnost potiskata na rob, da se problematika obravnava parcialno, stihijsko in brez dolgoročnega načrta.
Zato ob tem Tednu slepih in slabovidnih jasno in odločno pozivamo: čas je za resen, strateški in odgovoren pristop. Začnimo s tem, da ponovno pričnemo krepiti tiflopedagoško in drugo stroko, ki sodeluje z reprezentativno invalidsko organizacijo. Okrepimo podporo samostojnim specializiranim izobraževalnim ustanovam za slepe in slabovidne. Poskrbimo za umestitev nujnih medicinsko – tehničnih pripomočkov v sistemsko financiranje, za ohranitev DPP in za stabilno mrežo osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, predvsem z izvedbenimi predpisi, ki omogočajo realno ocenjevanje potreb slepih in slabovidnih. In predvsem – da gradimo mostove med izobraževanjem in zaposlovanjem, saj brez prvega drugega ne bo.

Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije si bomo še naprej prizadevali za enakost, dostojanstvo in priložnosti za vse. Verjamemo, da slepi in slabovidni ne predstavljajo breme, temveč neizkoriščen človeški potencial. Verjamemo, da družba, ki vidi v različnosti vrednost, postaja močnejša. In verjamemo, da skupaj lahko ustvarimo svet, v katerem »SE VIDIMO NA DELU«.

Za nami je uspešno izveden dogodek “Se vidimo na delu”, posvečen vključevanju slepih in slabovidnih v delovna okolja. Potekal je v okviru Evropskega meseca raznolikosti, ki spodbuja enake možnosti in vključevanje v vseh sferah zaposlovanja. V sproščenem in spodbudnem vzdušju smo se skupaj s predstavniki podjetij, organizacij in strokovne javnosti posvetili izzivom in priložnostim, ki jih prinaša zaposlovanje oseb z okvaro vida.
Dogodek je prinesel številne navdihujoče zgodbe, izkušnje iz prakse ter konkretne primere uspešnega vključevanja slepih in slabovidnih na različnih delovnih mestih. Spoznali smo tudi tehnične pripomočke in prilagoditve, ki omogočajo samostojno in učinkovito delo – tudi na zahtevnejših področjih. Predstavili smo izsledke ankete med slovenskimi delodajalci, ki osvetljujejo, kje se še vedno pojavljajo največje ovire, in hkrati razkrivajo, kje se odpirajo nove možnosti za spremembe. Predstavili smo tudi pobude in promocijska gradiva, ki jih v okviru zagovorniške skupine pri Zvezi pripravljamo za ozaveščanje in podporo delodajalcem.
Razprava se je dotaknila širšega pomena dostopnosti – ne le kot tehnične zahteve, temveč kot družbenega mostu med različnimi področji življenja. Ne gre le za vprašanje, kdo kam “spada”, temveč za skupno ustvarjanje okolja, v katerem ima vsak možnost sodelovati – v službi, na počitnicah ali kjerkoli v javnem prostoru. Poseben poudarek je bil namenjen tudi razmisleku o tem, kako lahko razvoj digitalno dostopnega turizma vpliva na večje zaposlitvene možnosti oseb z invalidnostjo. Ne le kot del turistične industrije, temveč kot širši kazalnik družbene vključenosti in zrelosti.
Dogodek je odprl tudi ključna vprašanja: Kako so povezani dostopna plaža, prilagojeno delovno mesto in razumevanje invalidnosti kot družbenega konstrukta? Ali lahko izboljšave na področju dostopnosti v turizmu, ki jih zasleduje inter-regionalni projekt DATIS, katerega partner smo tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije) sprožijo širše premike tudi na trgu dela? Zakaj dostopnost ne sme biti obravnavana kot ločen sektor, temveč kot temeljni del razvoja celotne družbe? In nenazadnje – kakšna je vloga oseb z invalidnostjo kot aktivnih soustvarjalcev politik, okolja in storitev?
Verjamemo, da pozitivni zgledi premikajo meje in odpirajo vrata. Naj bo ta dogodek spodbuda vsem, ki si želimo pravičnejšega, bolj dostopnega in vključujočega trga dela. Iskrena hvala vsem udeležencem, govorcem in podpornikom – se vidimo še kdaj. Se vidimo na delu!

Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah ter tudi težavah, s katerimi se srečujemo slepi in slabovidni v vsakodnevnih situacijah.

Ob tem objavljamo program aktivnosti, ki se bodo zvrstile v tem obdobju:

Za nami je uspešno izveden dogodek “Se vidimo na delu”, posvečen vključevanju slepih in slabovidnih v delovna okolja. Potekal je v okviru Evropskega meseca raznolikosti, ki spodbuja enake možnosti in vključevanje v vseh sferah zaposlovanja. V sproščenem in spodbudnem vzdušju smo se skupaj s predstavniki podjetij, organizacij in strokovne javnosti posvetili izzivom in priložnostim, ki jih prinaša zaposlovanje oseb z okvaro vida.

Dogodek je prinesel številne navdihujoče zgodbe, izkušnje iz prakse ter konkretne primere uspešnega vključevanja slepih in slabovidnih na različnih delovnih mestih. Spoznali smo tudi tehnične pripomočke in prilagoditve, ki omogočajo samostojno in učinkovito delo – tudi na zahtevnejših področjih. Predstavili smo izsledke ankete med slovenskimi delodajalci, ki osvetljujejo, kje se še vedno pojavljajo največje ovire, in hkrati razkrivajo, kje se odpirajo nove možnosti za spremembe. Predstavili smo tudi pobude in promocijska gradiva, ki jih v okviru zagovorniške skupine pri Zvezi pripravljamo za ozaveščanje in podporo delodajalcem.

Razprava se je dotaknila širšega pomena dostopnosti – ne le kot tehnične zahteve, temveč kot družbenega mostu med različnimi področji življenja. Ne gre le za vprašanje, kdo kam “spada”, temveč za skupno ustvarjanje okolja, v katerem ima vsak možnost sodelovati – v službi, na počitnicah ali kjerkoli v javnem prostoru. Poseben poudarek je bil namenjen tudi razmisleku o tem, kako lahko razvoj digitalno dostopnega turizmu, ki ga zasleduje inter-regionalni projekt DATIS, katerega prtnerji smo tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, vpliva na večje zaposlitvene možnosti oseb z invalidnostjo. Ne le kot del turistične industrije, temveč kot širši kazalnik družbene vključenosti in zrelosti.

Dogodek je odprl tudi ključna vprašanja: Kako so povezani dostopna plaža, prilagojeno delovno mesto in razumevanje invalidnosti kot družbenega konstrukta? Ali lahko izboljšave na področju dostopnosti v turizmu sprožijo širše premike tudi na trgu dela? Zakaj dostopnost ne sme biti obravnavana kot ločen sektor, temveč kot temeljni del razvoja celotne družbe? In nenazadnje – kakšna je vloga oseb z invalidnostjo kot aktivnih soustvarjalcev politik, okolja in storitev?

Verjamemo, da pozitivni zgledi premikajo meje in odpirajo vrata. Naj bo ta dogodek spodbuda vsem, ki si želimo pravičnejšega, bolj dostopnega in vključujočega trga dela. Iskrena hvala vsem udeležencem, govorcem in podpornikom – se vidimo še kdaj. Se vidimo na delu!

Na Slovaškem je med 9. in 17. majem 2025 potekalo 24. evropsko prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne.
Organizator prvenstva je bila Slovaška zveza športnikov z okvaro vida, v sodelovanju z mestom Veľký Šariš in lokalnim kegljaškim klubom TJ Slavoj.

Na tem dogodku se je 77 tekmovalcev iz 9 držav pomerilo v ekipni in posamični konkurenci v vseh treh kategorijah (moški in ženske B1, B2 in B3), prav tako pa so preizkušali novo posamično disciplino – sprint.

Po štiridnevnem tekmovanju je bila najuspešnejša država evropskega prvenstva Hrvaška z osvojenimi 19 medaljami (13 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste), sledili sta Poljska in gostiteljica Slovaška.

Izkazala se je tudi Slovenija, ki se je domov vrnila s kar sedmimi kolajnami. V kategoriji B3 je bila Jelka Orban srebrna, Marija Fras pa tretja posamezno in v kombinaciji. V kategoriji B3 je Marjan Žalar tretji v kombinaciji in posamezno, tretji skupno. Sašo Kajtna je bil obakrat sedmi. V kategoriji B2 je bil Igor Žagar peti posamezno in 6. v kombinaciji.

Na evropskem prvenstvu, so poleg domačinov in Slovenije tekmovale še izbrane vrste Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Češke in Poljske. Kajtna je bil vnovič v vlogi trenerja in igralca, reprezentanco pa uspešno vodi od leta 2019, ko je nasledil Francija Pirca.

Prihodnje leto bo evropsko prvenstvo potekalo v Srbiji.

Posredujemo vam obvestilo o prilagojeni filmski projekciji za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne na festivalu Kino Otok v okviru programa Podmornica.

Predvajal se bo film Kako sem po nesreči napisala knjigo in bo na sporedu v soboto, 7. 6. ob 11. uri v Kulturnem domu Izola.

Več o filmu:
Nina je stara 13 živi z očetom in bratom. Na mamo jo veže le kopica spominov, predvsem pa jo skrbi, da nima nobene fotografije, na kateri se vidi materin obraz. Ko v družinsko dinamiko stopi očetova nova partnerka Detti, Nina začne pisati o svoji materi, pri čem ji pomaga boemska soseda Lidija, ki je pisateljica. Na tej poti se deklica poglobi v celoten vrtinec čustev, sooča se z izgubo, odraščanjem in prvo ljubeznijo. Ups, ob silnem poglabljanju in učenju, Nina čisto slučajno ugotovi, da je napisala kar celo knjigo! Scenarij za film je prirejen po istoimenskem romanu Annet Huizing, ki je izšel tudi v slovenščini pri založbi Zala.

Na povezavi vam posredujem celoten program Podmornice, sledite nam tudi lahko na spletu: kinootok.org, facebook.com/kino.otok, instagram.com/kinootok_isolacinema. Predprodaja festivalskih abonmajev in prodaja vstopnic: mojekarte.si.

Vabimo vas, da se nam 30.5.2025 ob 10. uri pridružite na majski Petkovi zoom kavici, v kateri bomo z različnimi sogovorniki skušali osvetliti področje zaposlovanja slepih in slabovidnih z različnih zornih kotov.

To, da bi otrok nekoč lahko prispeval svoj del k dobrobiti družbe in tako finančno poskrbel zase, je gotovo želja vsakega starša in vzgojno-izobraževalnega sistema. Gotovo je to tudi želja vsakega posameznika. Življenjske poti so različne; nekatere so boj druge manj ovinkaste in nekatere so mnogo bolj strme od drugih. Nihče ne more drugemu govoriti kako naj hodi po svoji poti, lahko pa si izmenjamo izkušnje in informacije, ki so nam v pomoč pri hoji po naši življenjski poti. Gotovo je ključnega pomena tudi podpora, ki jo lahko nudimo drug drugemu. Vabimo vas, da se pridružite temu zanimivemu pogovoru, ki bo čudovita priložnost za to, da dobimo kakšno spodbudo zase in morda s svojo izkušnjo podpremo nekoga drugega.

Petkove zoom kavice so namenjene temu, da v pogovoru z gosti lahko sodelujete tudi udeleženci. Zato bomo zelo veseli vseh vaših misli, mnenj, vprašanj…

Vabimo vas, da se nam pridružite in s svojo prisotnostjo prispevate k še bolj zanimivemu pogovoru, v petek 30. 5. 2025, ob 10. uri na spodnji povezavi:
Petkova Zoom kavica

Vaših predlogov za Petkovo Zoom kavico bomo veseli na elektronskem naslovu: brigita.kosi@zveza-slepih.si .
Za tiste, ki bi morda imeli kakršnokoli težavo s prijavo, ostaja na voljo pomoč po telefonu na številki: 01 47 00 250 (Rok) in sicer uro pred začetkom.

Vse prejšnje »kavice« si lahko ogledate na Arhiv PZK.

Vabljeni na projekcijo filma Simon, ki bo v torek, 17. junij 2025, ob 18:00 v Kulturnem domu Cerknica, Cesta 4. maja 63, 1380 Cerknica

Simón je star enaindvajset let. Predstavi se kot pomočnik pri selitvah. Pravi, da ne zna kuhati in pomiti kopalnice, zna pa postlati posteljo. Zdi se, da je v zadnjem času postal drug človek …

Po filmu sledi pogovor z Dragico Fajon iz Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar v Kopru.

Filmska projekcija bo prilagojena za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, z zvočnim zapisom, slovenskimi podnapisi ter tolmačenje v slovenski znakovni jezik.

Vstopnice: Prispevek za ogled filma v Kulturnem domu Cerknica znaša 1 evro. V primeru večjega skupinskega obiska gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih, organiziramo brezplačen prevoz.

Rezervacije na: kinobrezovir@kd-cerknica.si

Več o filmu: https://kd-cerknica.si/class/simon/