Tradicionalno se ob prehajanju iz enega v drugo leto najprej ozremo nazaj.
Leto 2024 smo posvetili 200-i obletnici objave sistema brajice, ki je pomenil velikanski preskok v miselnosti strokovnjakov s področja izobraževanja slepih. Le redki so bili prepričani, da se »izplača« poučevati slepe, saj imajo le ti slabe miselne zmogljivosti. S pisavo, ki se jo lahko nauči večina slepih, se je zgodil velik preskok v odnosu do izobraževanja slepih. Posledično se je izkazalo, da umsko zaostajanje ni nujni spremljevalni pojav slepote, ampak gre le za neprimerne vzgojno – izobraževalne vzpodbude pri njih. Danes se večina slepih in slabovidnih lahko vključi v osnovno šolo in v nadaljnje izobraževanje skupaj z ostalimi vrstniki. Seveda pa je potrebno učna gradiva prilagoditi in pretvoriti v obliko, ki jo lahko naši učenci uporabljajo za učenje. Še vedno si prizadevamo, da se področje dostopnosti gradiv uredi v celoti, a tu napredujemo le počasi.

Letos smo bili zelo ponosni, da je predsednica Republike Slovenije gospa Dr. Nataša Pirc Musar prevzela pokroviteljstvo pri odkritju spominske plošče na stari Ginekološki kliniki, ki obeležuje ustanovitev šole za slepe v letu 1919. Podobno ploščo smo odkrili tudi na Waldorfski šoli. Slednja obeležuje ustanovitev Podpornega društva slepih leta 1920, njegova naslednica je naša Zveza.

Pozorno smo spremljali spremembe zakonov in podzakonskih aktov in dajali pripombe nanje, ki bi jih izboljšale z vidika naših pravic in prilagoditev realnega in virtualnega okolja in bi nam olajšalo možnost uveljavljanja nekaterih oblik pomoči, ki jih nudi določen zakon.

Naj se še zahvalim vsem strokovnim delavcem na Zvezi in v društvih, mnogim sodelavcem in prostovoljcem, dejavnim članom organov, vsem osebnim asistentom in svojcem, ki nam ves čas stojijo ob strani in nas ohrabrujejo k nadaljevanju prizadevanj za kakovostno življenje slepih in slabovidnih.

V letu, ki prihaja, bo potrebno potrditi in izvoliti nove člane organov Zveze in njeno vodstvo. Ob tem ostajajo vsa dosedanja prizadevanja, kot nikdar končana naloga. Zato zaželim vsem veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v prihodnjem letu na vseh pomembnih področjih življenja in dela.

Matej Žnuderl, predsednik ZDSSS

Mihael Stroj, Božja skrb, 1842
olje, platno, 30 x 41,3 cm

Na sliki Božja skrb sredi zasnežene pokrajine leti angel, ki hrani divje živali. Slika je majhnega formata – velika je skoraj natančno toliko kot list A3 velikosti, obrnjen v ležeči položaj.

Sliko lahko vodoravno razdelimo na dve približno enako veliki polovici – spodnjo in zgornjo.

Na sredini zgornje polovice je slikar naslikal v zraku lahkotno lebdečega angela oblečenega v belo srajco z modrim ogrinjalom in roza krilo, ki plapola v vetru. Čez levo podlahet ima obešeno pleteno košaro, v kateri nosi hrano za živali, z desnico pa trosi na tla seme. Zadnji del košare je rahlo prekrit z zelenim pregrinjalom, na njenem sprednjem robu pa sedi lastovka.
Na sliki se desno za angelom razprostira iglasti gozd, iz katerega prihaja jelen ali srnjak, na levem delu slike pa se med obronki gozda odpira pogled na oddaljeno zasneženo vas. Na levem zgornjem kotu slike proti angelu letijo tri srake, ki so opazile zrnje.

Na spodnji levi polovici slike so zbrane živali, ki se hranijo z odvrženimi semeni. V sredi so zajci, ptice, pa jih obdajajo. Če jih naštejemo v nasprotni smeri urinega kazalca, je zgoraj na sredini sraka, levo od nje rumeno obarvani kobilar, nato jerebica ali morda prepelica, sledijo oranžno-modri vodomec, črni krokar ali morda kormoran, kalin, velike sinice, nato ponovno jerebica ter na koncu zgoraj še šoja, ki se spušča proti tlom. Čeprav je slikar ptice zelo skrbno upodobil, vseh vrst vendarle ne moremo z gotovostjo prepoznati.
Na desni strani spodnje polovice slike pod angelovimi nogami iz snega gledajo štor in polomljena drevesna debla. Slikar si je z njimi pomagal pri poglabljanju prostora. Na majhni zaplati snega v desnem spodnjem kotu je viden njegov podpis.

Upodobljeni motiv predstavlja spodbudno misel, da Bog preko svojih glasnikov v težkih časih poskrbi za tiste, ki potrebujejo pomoč.
Avtor slike je Mihael Stroj, ki se je med uglednimi meščani tistega časa uveljavil predvsem kot odličen portretist.

To in druga njegova dela si lahko ogledate v Narodni galeriji, samostojno ali pod vodstvom kustosa. Brezplačen vodeni ogled naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na elektronskem naslovu dejavnosti@ng-slo.si

Besedilo: Nataša Braunsberger, Narodna galerija

Vabimo vas, da se nam pridružite na Petkovi Zoom kavici, ki bo potekala v petek, 13. decembra 2024, ob 10. uri.

Naša posebna čast bo tokrat gostiti Ivana Sivca, enega najbolj plodovitih slovenskih pisateljev in izjemnega poznavalca slovenskega kulturnega izročila.
Skupaj bomo poklepetali o njegovem ustvarjanju, pogledih na kulturo in o njegovih izkušnjah, ki jih prinaša dolga in uspešna literarna pot.

Povezava do srečanja: Petkova Zoom kavica
Meeting ID: 926 0880 6870
Passcode: 3HhRya

Predloge v zvezi s Petkovimi Zoom kavicami sprejemamo na elektronskem naslovu: nika.pajek@zveza-slepih.si
Še vedno ostajamo na voljo za vse, ki bi imeli težave s prijavo na Zoom in sicer na telefonski števili 01 47 00 250 (Rok) med 9.00 in 10.00 – uro pred začetkom spletnega srečanja.

Vse pretekle »kavice« si lahko ogledate na Arhiv PZK

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne je 2. 12. 2024 ob Mednarodnem dnevu invalidov izvedla dogodek Dan družabnih iger brez meja. Namenjen je bil spoznavanju sveta slepih in slabovidnih ter izzivom dostopnosti, predvsem na področju družabnih iger, ki nas povezujejo. Obiskovalci so se seznanili z igrami, prilagojenimi za slepe in sodelovali v različnih aktivnostih, kot so izdelava prilagojenih iger, predstavitev slepote, kosilo v temi ter pogovor o prilagajanju iger.

Že sam uvod v dogodek se je pričel z igranjem iger – vključno s simulacijskimi očali, nato so udeleženci izdelovali igro Tri v vrsto in izkusili izzive slepih, kot so na primer orientacija s psom vodičem in uporaba brajice. V zgodnjih popoldanskih urah so se lahko vživeli v vsakodnevne situacije, s katerimi se slepi srečujejo med sprehodom in prehranjevanjem. Ob 16. uri je potekal pogovor o prilagajanju iger. V njem so sodelovali pisateljica in tiflopedagoginja dr. Aksinija Kermauner, inkluzivna pedagoginja Ina Sulič, profesor na Srednji šoli Kočevje Janko Marinč in dva člana študijskega krožka, v katerem smo prilagajali vse bolj priljubljeno družabno igro Vrtiljak čustev, Anja Detiček in Janez Mlačnik. Dogodek se je zaključil s sladico v temi, s katero so se udeleženci lahko posladkali med nošenjem zatemnjenih očal oz. prevez in spoznali osebne izkušnje slepih in slabovidnih.

Igra Kače in lestve

Igra Tri v vrsto

Odprti šah, prilagojen slepim in slabovidnim

Igra Vrtiljak čustev

Spoznavanje z brajevim strojem

Vabilo na adventno duhovno obnovo
Slepe in slabovidne ter njihove svojce vabimo na adventno duhovno obnovo. Naša gostja bo Jana Lampe, ki se pri svojem delu v okviru Slovenske karitas srečuje z najrazličnejšimi stiskami trpečih ljudi po vsem svetu. Z nami bo delila številne življenjske izkušnje in nam tako približala svet pomoči potrebnih. Srečanje bo potekalo preko spletne povezave zoom v ponedeljek, 16. decembra, ob 19. uri.
Prijave zbira klicni center Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije do petka, 13. decembra, na tel. št 01 47 00 244 ali po elektronski pošti na naslovu: klicni.center@zveza-slepih.si

Vabilo na romanje v Rim
Vse, ki bi si v svetem letu 2025 želeli poromati v Rim, obveščamo, da smo zaradi velikega interesa organizirali še drugi odhod, in sicer od 20. do 24. maja.
Cena romanja ob 45 udeležencih je 429 evrov.
Možno je doplačilo zavarovanja za primer odpovedi v znesku 26 evrov.
Nastanitev je možna v dvo, tro ali štiriposteljnih sobah.
Prijave do zapolnitve prostih mest zbira klicni center Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na tel. št. 01 47 00 244 ali po elektronski pošti na naslovu: klicni.center@zveza-slepih.si

Vabili pripravila: Sonja Pungertnik

Judo klub Sokol s Pokopališke ulice 35 deluje na območju Zelene jame že skoraj 30 let. Sami pravijo, da je njihovo poslanstvo okoliškim prebivalcem omogočiti sproščeno, varno in cenovno ugodno telesno vadbo. To dosegajo prek etike in načel juda, ki utemeljujejo posameznikov razvoj samozavesti, zdravja in odgovornega družbenega življenja.

Njihova posebnost je tudi v tem, da v judo programe vključujejo raznovrsten nabor uporabnikov; poleg predšolskih otrok so njihovi člani tudi rekreativne in tekmovalne skupine, upokojenci in osebe s potrebnimi potrebami.

Dobrodošli ste seveda tudi vsi slepi in slabovidni ljubitelji juda. Vse o pogojih članstva, vadbenem programu in druge informacije dobite na tem e-naslovu: info@judoklubsokol.si.

Uporabnike Elektronskega informacijskega sistema (EIS) obveščamo, da bodo v petek, 22.11.2024 moteno delovanje sistema zaradi nujnih vzdrževalnih del.
Hvala za razumevanje.

Slepi in slabovidni intelektualci pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije vas v sredo, 4. decembra 2024, ob 14. uri vabimo v Narodni muzej Slovenije na voden ogled stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Srečali se bomo pred muzejem na Prešernovi cesti 20 v Ljubljani. Vstopnine ni. Ogledu razstave bo sledil pogovor o dostopnosti muzejske zbirke za slepe in slabovidne.
Na ozemlju današnje Slovenije so prebivalci že od pradavnine živeli na visoki kulturni ravni, kar dokazujejo številne izjemne arheološke najdbe. Spoznajmo zgodbe, ki jih pripoveduje izjemno arheološko gradivo: od prvih, vendar izjemnih pričevanj iz starejše kamene dobe, prek prelomnih odkritij železne dobe, čudovite najdbe iz obdobja visoko omikanega Rimskega imperija in nemirnih časov vse do konca srednjega veka.
Spremstvo na razstavo si udeleženci zagotovijo sami. Svojo udeležbo lahko sporočite Luku Pavlinu na telefonski številki 01 47 00 260 ali na elektronski naslov luka.pavlin@zveza-slepih.si. Prijave na voden ogled zbiramo do ponedeljka, 2.12.2024.

Družabne igre so priložnost za: povezovanje, trening prenekaterih veščin, krepitev možganske kondicije, kreativno razmišljanje ter koristno in prijetno preživljanje prostega časa.

Zato vas v ponedeljek, 2. 12. 2024 med 9. in 20. uro vabimo v Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne na Dan družabnih iger brez meja. Dogajalo se bo veliko različnih in zanimivih stvari, več o dogajanju si preberite v programu. Želimo si, da bi se za vsakega našlo nekaj. Veseli bomo obiska: vrtcev, šol, družin, posameznikov, strokovnjakov… Skratka, veseli bomo prav vseh!

Prenesite si program aktivnosti: PROGRAM- dan družabnih iger brez meja

Udeležba na vseh aktivnostih dogodka je brezplačna. Zaradi lažje organizacije dogodka pa so obvezne prijave. Vse, ki se želite udeležiti Dneva družabnih iger brez meja, vabimo, da nam to sporočite na e-naslov: klicni.center@zveza-slepih.si ali na telefon: 01 4700 244. Prijavite se lahko do srede 27. 11. 2024.

Veselimo se srečanja z vami, saj so družabne igre ena od čudovitih priložnosti za postavljanje mostov med ljudmi!

V četrtek, 21. novembra ob 20h, lahko na Prvem programu Radia Slovenija prisluhnete oddaji Četrtkov večer, ki bo posvečena nedavno preminulemu slepemu avtorju, skladatelju in piscu besedil Jožetu Krežetu. Kdo je bil mož iz Hrastnika z brado in temnimi očali, ki mu je vid vzela nemška granata nekaj let po II. svetovni vojni, kakšno mnenje so o njem imeli nekateri velikani slovenske zabavne glasbe, kaj je najraje bral itd., si lahko že pred četrtkovo oddajo preberete v odlomkih iz nekrologa Dušana Brešarja Mlakarja.

… Jože je bil izjemen sogovornik. Ko sem še delal v knjižnici, me je redno klical vsaj enkrat na teden, pogosto se je pritoževal nad knjigami, ki sem mu jih poslal. V svoji ljubezni do branja je bil neizmeren, a jaz nisem vedel, kaj naj mu pošiljam, saj ni maral sodobne literature. Ostalo pa je že prebral. Najbolj je užival v delih Zana Greya in Karla Maya, ki sem mu jih redno pošiljal, kljub temu da jih je prebral že večkrat. Zame je bil eden od virov informacij o zgodovini slepih.

… Njegov ansambel je bil edinstven po svoji strukturi; sestavljen je bil kot instrumentalni sekstet, ki je poleg klasičnih instrumentov vključil tudi bobne. To je pripomoglo k posebni zvočni prepoznavnosti. Avsenik je cenil njegovo izvirnost. Kljub sodelovanju z različnimi tekstopisci je najrajši pisal besedila sam. Napisal jih je več kot 300 skladb. Sodeloval je z Jožetom Privškom, Mojmirjem Sepetom in drugimi velikimi imeni slovenske glasbe.

… Še posebej se je uveljavil na festivalu Vesela jesen, kjer je slavil trinajstkrat. Njegova legendarna skladba Ta vražji telefon, ki sta jo leta 1970 izvajala Alfi Nipič in Neca Falk, je postala hitro uspešnica. Njegovo pisanje je bilo cenjeno tudi med izvajalci zabavne glasbe, kot so Jože Kobler, Čarli Arhar, Rudi Trojner, Marjana Deržaj, Majda Sepe in še mnogimi.

… Po tragični izgubi sina Smiljana leta 2013 je odložil harmoniko in nikoli več je ni prijel v roko.

… Jožetova zgodba je zgodba o strasti in ljubezni do glasbe, ki bo ostala v spominu mnogih generacij. Njegovo delo je nedvomno zaznamovalo slovensko narodnozabavno in zabavno glasbo. O njem je v knjigi Vsi najboljši muzikanti pisal tudi Ivan Sivec. Knjigo imamo tudi v naši knjižnici.