Ministrstvo za kulturo je 27. avgusta 2025 v Register nesnovne kulturne dediščine uradno vpisalo slovensko brajico, tipno pisavo, ki slepim in slabovidnim omogoča branje in pisanje brez uporabe vida. Ta pomemben korak potrjuje izjemen pomen brajice za ohranjanje jezikovne, kulturne in družbene vključenosti oseb z okvaro vida v slovenskem prostoru.

Pobudo za vpis je podala Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki že desetletja pomembno prispeva k razvoju, ohranjanju in širjenju uporabe brajice med slepimi in slabovidnimi. V okviru zveze delujeta Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne ter tiskarna slepih in slabovidnih, kjer nastajajo učbeniki, knjige, koledarji in druge publikacije v brajevi pisavi.

Brajica je sistem pisave, sestavljen iz kombinacij dvignjenih pik v šest- ali osemtočkovni celici, ki jih slepi berejo z dotikom prstov. Pisava je prilagojena slovenskemu jeziku in omogoča zapisovanje črk, številk ter simbolov. Uporablja se v tiskani obliki in digitalnem okolju s pomočjo brajevih vrstic in računalniških bralnikov zaslona.

Brajična pisava v Sloveniji sega v čas po prvi svetovni vojni, ko se je zaradi posledic vojne povečalo število oseb z izgubo vida. Leta 1919 je bil ustanovljen prvi zavod za slepe na Slovenskem, v letih zatem pa so sledili prvi abecedniki in standardi, prilagojeni slovenskemu jeziku. Prvi standard slovenske brajice je bil sprejet leta 1974 in je bil kasneje posodobljen.
Poučevanje brajice poteka tako formalno kot neformalno – v izobraževalnem centru za slepe in slabovidne ter v okviru lokalnih društev, ki delujejo pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Znanje se prenaša prek tiflopedagogov in izkušenih učiteljev, s pomočjo digitalnih orodij pa tudi prek interaktivnih aplikacij in igric za učenje brajice. Za standardizacijo in razvoj slovenske brajice skrbi posebna komisija, ki redno posodablja standard, razvija učne materiale ter sodeluje z različnimi institucijami.

Vpis slovenske brajice v register nesnovne kulturne dediščine potrjuje njen status kot dragocene kulturne prakse, ki pomembno prispeva k enakopravnosti, vključenosti in dostopnosti v slovenski družbi. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije s svojo dolgoletno dejavnostjo na tem področju ohranja in nadgrajuje kulturno ter jezikovno dediščino, ki bogati celotno skupnost.