Redovnica usmiljenka sestra Klara – Franica Vrhunc (1881–1964) je že pred prvo svetovno vojno poučevala slepe otroke v Zavodu za slepe v Gradcu. Po končani vojni je oslepele vojake novembra 1918 pospremila z vlakom v Ljubljano, kjer so jih nastanili v tedanji belgijski vojašnici, na današnji Metelkovi cesti. Po ustanovitvi prvega Zavoda za slepe v […]

Učitelj in tiflopedagog Josip Kobal (1882–1964) je postal ravnatelj prvega Zavoda za slepe v Ljubljani 1. decembra 1920. Postavil je temelje sodobnejše doktrine izobraževanja slepih in slabovidnih otrok ter zahteval, da se učitelji izobražujejo za delo z njimi. Sestavil je prvi slovenski abecednik za slepe, vključil tudi znake s strešico, predlagane s strani Vinka Beka […]

»ALI JE SLEPIM IN SLABOVIDNIM OTROKOM RES OMOGOČENO ENAKOVREDNO VKLJUČEVANJE V ŠOLSKI SISTEM?« se je spraševala poslanica ZDSSS ob svetovnem dnevu brajice 4. januarja 2025 (ki jo je pripravila Nastja Žlajpah), posvečenem spominu na Louisa Brailla, ki je za slepe in slabovidne že pred 200 leti razvil to edinstveno pisavo ter jim odprl vrata v […]

Šole, ki bi morale poleg sodobnih pripomočkov zagotavljati ustrezno usposabljanje za branje in pisanje v brajici (so še zapisali v poslanici ZDSSS ob dnevu brajice 4. januarja 2025), se soočajo s pomanjkanjem sredstev, kadra ali pozornosti odgovornih. Mnogi slepi učenci ostajajo odvisni od drugih tehnologij, ki nikakor ne morejo v celoti nadomestiti temeljnih veščin branja […]

Suzana Panić, Alexisova mama: »Za branje in pisanje v brajici se je moj otrok uril že od samega rojstva. Veliko tiflopedagoških ur, že v zgodnji obravnavi, je bilo namenjenih razvijanju občutljivosti prstnih blazinic za čim boljše prepoznavanje majhnih pikic, ki tvorijo črke v brajici. Tako je prvih nekaj let potekalo nemoteno, saj je otrok imel […]