Osnovna načela dostopnosti informacij za slepe in slabovidne obsegajo naslednje elemente:

Tipni portret Minke Skaberne

• USTREZNI FORMATI: e-formati – Word, oblike html, rtf ali pdf (besedilo v ozadju, nezaščiten), DAISY, ePUB (npr. e-knjige).
• PISAVA: neserifne, linearne, pokončne pisave → Arial, Tahoma, Tiresias (zadnja je oblikovana posebej za slepe in slabovidne, dobra za številke).
• Izogibati se je treba poševnemu tisku, podčrtovanju, pod- ali nadpisanem besedilu. Ustreznejša sta poravnava na levo in razmik med vrsticami 1,5. Osnova (papir, tablica, računalniški zaslon) mora biti neodbojna; velikost črk od 12 do 18 pik v priročnih gradivih ter 24 pik ali več na napisnih tablicah – odvisno od oddaljenosti napisa.
• USTREZNI BARVNI KONTRASTI med pisavo in podlago.
• Izogibati se je treba kombinacijam, kjer imata barva črk in barva ozadja/podlage podobno svetlost, prav tako pa tudi kombiniranju podobnih barvnih tonov (sosednjim barvam v barvnem krogu). Boljši učinek dosežemo, če kombiniramo kontrast temnega in svetlega (npr. črno besedilo na svetli bež barvi ali belo besedilo na črni podlagi).
• VIZUALNE INFORMACIJE nadomestimo z opisnimi ali zvočnimi (čim bolj opisna razlaga – zvočni opis informacij, slik, razstavnih predmetov, videogradiva ipd.).
• TIPNI MATERIAL: fizično dostopni tipni primeri (npr. razstavni predmeti, makete, tipne slike).

V muzejih in galerijah npr. ponudimo tipne primerke, ki predstavljajo predmete iz zbirke, ki poglabljajo razumevanje vsebine razstavljenega. Tipno dostopni naj bodo tisti predmeti iz zbirke, ki so reprezentativni in predstavljajo rdečo nit razstave. Makete in slike je treba smiselno načrtovati ter izbrati tiste elemente, ki bodo uporabniku ponudili razumljive informacije (včasih je treba maketo ali slike predstaviti v več delih).