Med 18. in 25. januarjem se na severni polobli odvija teden molitve za edinost, ki drži že od leta 1908, ko se je na pobudo ameriškega anglikanca Paula Watsona ekumenska molitvena veriga začela. Teden molitve za edinost se vključujejo vsi kristjani, katoličani, pravoslavni, evangeličani in binkoštniki. In ker je bil devetnajstega januarja svetovni dan edinosti Cerkve, bomo Petkovo Zoom kavico »popili« z Martinom Golobom.

Nekateri so gospoda Goloba poimenovali za sodobnega evangelizatorja, spet drugi za karizmatika, tretji pa menijo, da je duhovnik za današnji čas. Zase Martin Golob pravi le, da je lahko zgled, motivator, spreobračalec pa ne, ker spreobrne Bog ( …razen, če ne). O pravem slovenskem kmečkem domu, trdni domačiji in zdravi, verni, prijazni družini in o pojavnosti V / Na spletni prižnici bo Nika Pajek govorila z dušnim pastirjem iz župnije Grosuplje, zato vas vabimo, da se na dvajseti dan gregorijanskega koledarja t. j. 20. 1. 2023, ob 10. uri, pridružite Martinu Golobu na Petkovi Zoom kavici, namesto kje drugje.

Spletna povezava do dogodka: Petkova Zoom kavica

Za tiste, ki boste imeli težave s prijavo, bo na voljo pomoč po telefonu na številki: 01 47 00 250 (Rok) in sicer med 9:00 in 10:00, torej uro pred začetkom. Upamo, da se boste lahko prijavili vsi, ki si to želite.

Vse prejšnje »kavice« si lahko ogledate na Arhiv PZK

Vprašanja in predloge v zvezi s Petkovimi Zoom kavicami lahko pošljete na E-naslov: dusan.bresar@zveza-slepih.si

Narodna galerija je osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, katera hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. V decembru smo postavili dobre temelje za sodelovanje pri omogočanju slepih in slabovidni za ogled njihovih zbirk.

Vabimo vas, da se 13. 1. 2023, ob 10:00 uri pridružite Zoom kavici. V gosteh bo Dušan Brešar imel gospoda dr. Andreja Smrekarja – umetnostnega zgodovinarja in muzejskega svetnika, ki je pripravil razstavo o slovenskem slikarju impresionistu in restavratorju Mateju Sternenu, ki skupaj z Jamo, Groharjem in Jakopičem sodi med slavno ”četverico” slikarjev slovenske moderne ter gospo Živo Rogelj – vodjo izobraževanja in animacijo v Narodni galeriji Slovenije.

Spletna povezava do dogodka: Petkova Zoom kavica

Za tiste, ki boste imeli težave s prijavo, bo na voljo pomoč po telefonu na številki: 01 47 00 250 (Rok) in sicer med 9:00 in 10:00, torej uro pred začetkom. Upamo, da se boste lahko prijavili vsi, ki si to želite.

Vse prejšnje »kavice« si lahko ogledate na Arhiv PZK

Vprašanja in predloge v zvezi s Petkovimi Zoom kavicami lahko pošljete na E-naslov: dusan.bresar@zveza-slepih.si

Trenutne snežne razmere sicer niso najboljše, ko pa bomo dobili naslednjo pošiljko snega se lahko podate na katero izmed slovenskih smučišč, ki so slepim in slabovidnim ter njihovim spremljevalcem odobrila popust.

V letu 2023 so popuste odobrila naslednja smučišča:

POMEMBNO OBVESTILO:
Ob nakupu smučarske vozovnice se mora slepi ali slabovidni smučar vedno izkazati s člansko izkaznico ZDSSS; njegov spremljevalec lahko dobi smučarsko vozovnico samo ob prisotnosti slepega oz. slabovidnega.
Želimo vam prijetno smuko!

Smučiščem, ki so se odzvala in omogočila popuste pa se lepo zahvaljujemo.

Še kot zanimivost objavljamo povezavo do Youtube prispevka kako smučajo slepi in slabovidni tekmovalci:

Vljudno vabljeni na odprtje razstave fotografski del Darinke Lozinšek, ki bo v sredo, 11. 1. 2023 ob 11 uri v prostorih Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, Kotnikova 32. Ljubljana.

Razstava bo odprta od 11. januarja do 28. februarja 2023 v delovnem času knjižnice.

Posredujemo vam obvestilo o prostih delovnih mestih podjetja Lek d.d / Novartis:

Nabor vseh trenutno odprtih oglasov (v angleščini) najdete tukaj

Ta stran vsebuje vsa delovna mesta, ki so trenutno na voljo v Sloveniji, hkrati je razvrščanje po področjih dela zelo enostavno, zato priporočamo iskanje preko te strani.

Med oglasi v slovenščini lahko pobrskate tukaj

Prosimo, da nas o prijavi obvestite na naslov diversity.inclusion_slo@novartis.com in navedete, kakšne prilagoditve potrebujete tako v selekcijskem postopku kot na delovnem mestu.

Izpostavljamo priložnosti, ki bi vam lahko bili zanimivi:

• Manager finančne skladnosti in kontrol
  
• Projektni vodja lansiranj in transferjev

Konec lanskega leta smo že najavili, da se je Zveza odzvala povabilu k sodelovanju na Mednarodnem pevskem tekmovanju za slepe in slabovidne, ki se bo odvijalo 12.5.2023 preko spleta. Več podrobnosti si lahko preberete na povezavi: Najava-dogodka-mednarodno-pevsko-tekmovanje/.

V priponki sedaj pošiljamo razpis za prijavo na tekmovanje za najboljšo slovensko skladbo, ki smo ga poimenovali »Pesem vidi dlje 2023«.
Prenos priponke: BESEDILO RAZPISA TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO SKLADBO FINAL 06_01_2023

Vabimo vse zainteresirane glasbene izvajalke in izvajalce ter avtorje, da se nam predstavijo s svojimi avtorskimi skladbami ter se potegujejo za nastop na mednarodnem tekmovanju Low Vision Song Contest 2023.
Rok za prijavo je do vključno 24.2.2023 do polnoči.

Izbor najboljše slovenske skladbe oziroma zaključna prireditev bo potekala v petek, 10.3.2023 v Domu oddiha ZDSSS na Okroglem (Okroglo 8, 4202 Naklo), s pričetkom ob 15. uri.

4. januarja vsako leto obeležujemo svetovni dan brajice, zato je Petkova Zoom kavica ena od priložnosti, da bomo svoj čas posvetili brajici oziroma brajevemu kratkopisu in brajevem notnem zapisu.
O vsem tem in o vprašanju, ali obstaja nevarnost, da bo brajev notni zapis šel v pozabo, se bo pogovarjal gospod Dušan Brešar.

Najlepše vabljeni, da se 6. 1. 2023, ob 10:00 uri, pridružite pogovoru z gospo Nevo Laščak.in z gospodoma Francijem Kovačičem in Maksom Vinškom.
Spletna povezava do dogodka: Petkova Zoom kavica

Za tiste, ki boste imeli težave s prijavo, bo na voljo pomoč po telefonu na številki: 01 47 00 250 (Rok) in sicer med 9:00 in 10:00, torej uro pred začetkom. Upamo, da se boste lahko prijavili vsi, ki si to želite.

Vse prejšnje »kavice« si lahko ogledate na Arhiv PZK
Vprašanja in predloge v zvezi s Petkovimi Zoom kavicami lahko pošljete na E-naslov: dusan.bresar@zveza-slepih.si

Brajica je sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Poimenovana je po Luisu Braillu, ki je brajico dodela v začetku 19. stoletja in spremenil življenje slepih in slabovidnih.

Kljub njeni pomembnosti pa je brajica pogosto spregledana in finančno podhranjena, zato obstaja nevarnost, da bi se v prihodnosti izgubila in opustila. Zato je ključnega pomena, da prepoznamo pomembnost brajice za slepe in si prizadevamo, da bi jo ohranili in razvili za prihodnost.

Pomembnost brajice se kaže na področju izobraževanja in zaposlovanja. Brez brajice bi bili slepi močno omejeni pri dostopu do pisnih gradiv in opravljanja šolskih in drugih nalog. Brajica jim omogoča, da v celoti sodelujejo v izobraževalnem procesu in dosežejo svoje akademske cilje. Posledično pa je brajica kritični dejavnik pri njihovi sposobnosti, da si zagotovijo zaposlitev. Na primer, slepa oseba, ki obvlada brajico, ima prednost pred slepo osebo, ki je ne obvlada, v smislu, da lahko bere in piše neodvisno ter opravlja naloge povezane z delovnim mestom.

Louis Braille

Poleg svoje praktične uporabe, igra brajica tudi ključno vlogo v čustvenem in psihološkem počutju slepih. Omogoča jim občutek nadzora in neodvisnosti ter pomaga odpravljati izolacijo, s katero se mnogi slepi in slabovidni soočajo. Prav tako jim omogoča, da so povezani z drugimi skozi branje in pisanje, da sodelujejo v dejavnostih, ki so velikokrat sprejete kot samoumevne – kot so branje knjig, pisanje pisem, sporočil, spremljanje informacij na svetovnem spletu, igranje glasbe, učenje matematike, idr..

Kljub jasnemu pomenu brajice, pa je pogosto spregledana in se njeni uporabi ter razvoju namenja premalo sredstev. Mnoge šole, ki na podlagi odločb inkluzivnega šolstva sprejemajo otroke z okvaro vida (takšnih otrok je bilo v letu 2022 preko 360), ne posvečajo zadostne pozornosti poučevanju brajice. Posledično številni slepi niso usposobljeni na zadostni ravni. To ima lahko resne posledice za njihovo izobraževanje in poklicne možnosti, kot tudi njihovo splošno kakovost življenja.

Obstaja tudi tveganje, da bo brajica v prihodnosti opuščena ali pozabljena, saj bodo novejše tehnologije, kot so avdio knjige in programska oprema za pretvorbo besedila v govor, postale bolj razširjene. Zagotovo so naštete tehnologije lahko koristne, ne morejo pa biti nadomestek za brajico in ne morejo v celoti nadomestiti taktilnih in kognitivnih prednosti branja in pisanja s prsti. Zato je pomembno, da še naprej podpiramo in vlagamo v brajico in si prizadevamo, da ostane izvedljiva in dostopna možnost za slepe.

Tako se zavzemamo za vključitev brajice v izobraževalnih in zaposlitvenih okoljih. To lahko vključuje zagotavljanje materialov ter opreme za pisanje in branje brajice, najem usposobljenih učiteljev in strokovnjakov za brajico, spodbujanje pomena brajice za oblikovalce politik in širšo javnost, idr.. Prav tako je pomembno, da se finančno in drugače podpre organizacije, ki si prizadevajo za spodbujanje in ohranjanje brajice – kot so Center IRIS, Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne ter Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter vključenih Medobčinskih društev slepih in slabovidnih.

»Kljub obveznostim, ki izhajajo iz mednarodne in nacionalne zakonodaje, vemo, da veliko slepih nima dostopa do brajice, do ustreznega usposabljanja za brajico in do tehnologij, ki olajšajo uporabo brajice« je dejal Marc Workman, izvršni direktor Svetovne zveze slepih. »To priložnost 4. januarja izkoriščamo, da pozovemo vlade po vsem svetu, da se zavežejo izboljšanju dostopa do brajice za svoje slepe državljane v izobraževalnem sistemu in zunaj njega,« je dodal Workman. Med drugim je Kim Charlson, novoimenovana predsednica Svetovnega sveta brajice WBU in izvršna direktorica brajeve knjižnice na šoli za slepe Perkins v ZDA, pozvala k polnemu izvajanju Marakeške pogodbe, po kateri lahko vsi slepi dostopajo do prilagojenega gradiva v brajici in drugih oblikah.

Če povzamemo, brajica je bistveno orodje za slepe, ki jim omogoča dostop do informacij, komunikacijo z drugimi ter v celostno sodelovanje v družbi. Pomembno je, da družba prepozna in podpira potrebe slepih z vlaganjem v izobraževanje in vire v brajici ter se zavzema za vključitev brajice v izobraževalnih in zaposlitvenih okoljih. S tem lahko pomagamo zagotoviti, da se brajica ohranja in razvije za prihodnost ter da imajo vsi ljudje, ne glede na njihovo vizijo, možnost, da dosežejo svoj polni potencial.

Obveščamo vas, da bosta Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (Groharjeva cesta 2, 1000 Ljubljana) in Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne (Kotnikova 32, 1000 Ljubljana) v petek, 30.12.2022 odprti do 12. ure.

Tudi letos na RTV Slovenija pripravljajo pester praznični program:

Z zvočnim opisom boste lahko spremljali tako oddajo na božično noč kot na silvestrovo.

Zvočno pa bomo seveda opisali tudi državno proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

Zvočni opisi bodo dostopni na dodatnem zvočnem kanalu.

Vabljeni v družbo TV Slovenija!