Danica Vogrinec, z dekliškim priimkom Orel, se je rodila 3. avgusta 1920 na Studencih v Mariboru.

Njeno strokovno in družbeno-politično delo je bilo prežeto s spoznanjem, da je človek največja vrednota in da mora sleherni izmed nas to dokazovati z dejanji povsod, kjer je treba. Svojega dela ni omejila le na Maribor, z njim je posegla v slovenski in jugoslovanski prostor. Odgovorne dolžnosti in naloge je opravljala v Društvu prijatelji mladine, na področju rehabilitacije invalidov, pri Zvezi društev socialnih delavcev kot mentorica številnim mladim socialnim delavcem, v republiški skupščini, v organizacijah gluhih in slepih, pri koordinacijskem odboru za načrtovanje družin, v republiški konferenci SZDL kot predsednica sekcije za socialnovarstvena vprašanja in razvijanje solidarnosti ter humanih odnosov med ljudmi, v jugoslovanski konferenci za socialno delo, med poklicnimi tovariši v skupnosti občinskih socialnih služb, pa tudi kot dobra in zvesta sodelavka republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo.

Danica Vogrinec

Tudi med slepimi in slabovidnimi je bila zaslužna za organiziranje mariborskega društva slepih in slabovidnih. Bila je mecenka, njihova podpornica, članica izvršnega odbora društva in ena najboljših socialnih delavk, saj je pomagala, da so slepi dobili hišo v Mariboru in zaposlitve. Za njeno aktivno vlogo pri skrbi za slepe in slabovidne ji je Republiški odbor Zveze slepih Slovenije leta 1970 pod vodstvom Mimi Breznik podelil častno članstvo. Umrla je 26. 6. 1972 v Murski Soboti za posledicami prometne nesreče na Janževem vrhu pri Gornji Radgoni. Na zadnjo pot jo je pospremila množica Mariborčanov. Po njej se od leta 1974 imenuje dom za starostnike v Mariboru, eden najboljših v Evropi.

Zvočni posnetek prispevka