Bled, hotel Astoria, 5. januar 2026.
Na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem, Bled, v okviru predmeta Poslovno komuniciranje in vodenje pod mentorstvom Dr. Darije Cvikl, študenti raziskujejo problematiko o dostopnosti turistične destinacije Bled. Namen je zelo ambiciozen – s pomočjo široko zastavljene ankete in zbiranjem različnih strokovnih stališč želijo bolje razumeti trenutno stanje na področju (ne)dostopnosti Bleda, ter tako ustvariti čvrsto podlago za informiranje ključnih deležnikov na področju dostopnega in vključujočega turizma na Bledu.
Svoja stališča sta podala tudi strokovna sodelavca Zveze, Gaja Beč in Marjo Kapelj, ki sta se z veseljem odzvala povabilu in približno dvajsetim študentom izvedla dvourno predavanje v dveh sklopih.

Predavanje je bilo namenjeno ozaveščanju o slepoti, slabovidnosti ter dostopnosti v turizmu. Uvodoma je bila predstavljena Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, krovna invalidska organizacija, ki zastopa pravice, interese in potrebe slepih in slabovidnih ter povezuje devet medobčinskih društev po Sloveniji. Organizacija izvaja številne programe, med drugim mrežo spremljevalcev, informativne dejavnosti, tehnične pripomočke, založništvo, programe za otroke in mladostnike, športne in kulturne dejavnosti ter osebno asistenco.

Sledila je razlaga kategorij slabovidnosti in slepote, ki se razlikujejo glede na odstotek ostanka vida in širino vidnega polja. 1. KATEGORIJA – SLABOVIDNOST – ostanek vida med 10% in 30%; 2. KATEGORIJA – SLABOVIDNOST – ostanek vida med 5% in 10% (npr. štetje prstov na 3m) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj; 3. KATEGORIJA – SLEPOTA Z OSTANKOM VIDA – ostanek vida med 2% (štetje prstov na 1,5m) in 5% (štetje prstov na 3m) ali zoženo vidno polje na 5 do 10 stopinj; 4. KATEGORIJA – SLEPOTA – ostanek vida pod 2% (štetje prstov na 1,5m in do zaznave svetlobe) ali zoženo vidno polje pod 5 stopinj; 5. KATEGORIJA – SLEPOTA – ostanek vida je 0% oz. ni zaznave svetlobe.

V nadaljevanju so bili predstavljeni praktični napotki za spremljanje slepih in slabovidnih oseb: vedno preverimo, ali oseba potrebuje pomoč, ponudimo komolec za »C« prijem, spremljevalec hodi korak pred osebo, nakazovanje predmetov poteka z vodenjem roke. Pri komunikaciji je pomembna jasnost, opisnost in neposreden nagovor slepe osebe, izogibanje besedam kot »tu« ali »tam« ter vprašanja, kot sta »Ali potrebujete pomoč?« in »Kako vam lahko pomagam?«. Predavanje je poudarilo tudi pomen tehničnih pripomočkov in sodobne tehnologije, ki slepim in slabovidnim omogočajo večjo samostojnost.

Drugi del predavanja je obravnaval dostopnost v turizmu. Dostopnost pomeni, da so turistične storitve, kraji in doživetja zasnovani tako, da jih lahko uporabljajo vsi ljudje, ne glede na telesne, senzorne ali kognitivne omejitve. Dostopen turizem omogoča samostojno, varno in dostojanstveno potovanje ter polno udeležbo, kar ni privilegij, temveč pravica. Poudarjeni so bili etični, družbeni in ekonomski razlogi za vlaganje v dostopnost: krepitev človekovega dostojanstva, enakopravnost, zmanjševanje osamljenosti, večja varnost za vse ter dolgoročni pozitivni ekonomski učinki. Dostopnost zmanjšuje stroške oskrbe, povečuje aktivnost prebivalstva, ustvarja nove storitve in delovna mesta ter odpira velik in rastoč trg dostopnega turizma, ki globalno dosega več kot 100 milijard evrov letno.

Predstavljene so bile vrste dostopnosti: fizična (rampe, dvigala, urejene poti), komunikacijska (brajeva pisava, znakovni jezik), kognitivna (enostavna navigacija), senzorična (prilagoditve za slepe, slabovidne, gluhe), socialna in storitvena (usposobljeno osebje, prijazno okolje) ter digitalna dostopnost. V okviru razlage digitalne dostopnosti (torej, da so spletne strani, aplikacije in vsebine zasnovane tako, da jih lahko uporablja čim več ljudi, kar vključuje tudi ljudi z oviranostmi in starostnike) so bile predstavljene dosedanje ugotovitve in analize, ki se odvijajo znotraj projekta DATIS. Ta dvoletni inter-regionalni projekt, v katerega je poleg 6 partnerjev iz Slovenije in Italije vključena tudi ZDSSS, po analizi potovalnih navad oseb z oviranostmi, testiranju spletnih strani in spletišč slovenskih in italijanskih turističnih ponudnikov prihaja v sklepno fazo priprave smernic za ponudnike. Slušateljem predavanja smo demostrirali tudi uporabo analitičnega orodja za testiranje dostopnosti konkretne spletne strani, ki je v veliko pomoč pri odpravi nedostopnosti na precej enostaven način.

Predavanje, ki je potekalo v sproščenem, vse prej kot formalnem vzdušju, smo sklenili z obljubo, da se še srečamo. Vsem študentom in profesorjem ter vsem, ki so dogodek omogočili in pomagali ipri njegovi izvedbi, se na tem mestu najlepše zahvaljujemo.