V četrtek, 10. oktobra obeležujemo svetovni dan vida, v torek 15. oktobra pa mednarodni dan bele palice.

Dneva sta namenjana ozaveščanju splošne javnosti o pomenu zdravega vida ter o osebah, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. To je priložnost, da se vprašamo, kako svet doživljajo tisti, ki so prikrajšani za ta čut, ki ga ostali jemljemo kot samoumevnega. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki med katerimi je najbolj prepoznavna ravno bela palica, ki je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi neke vrste simbol slepih in slabovidnih. Okolico torej opozarja, da je njen uporabnik slep in ima zato posebne potrebe ter je nanj potrebno biti pozoren.

Zelo dragocen pripomoček pa je seveda tudi brajica. Knjige v brajici so neprecenljiv vir znanja in zabave za slepe in slabovidne. Brajica je sistem pisave, pri katerem so črke in znaki dvignjeni in jih je mogoče tipati. Z njeno pomočjo lahko slepi berejo in dostopajo do različnih vsebin, kot so knjige, učbeniki in revije ter se potopijo v prečudoviti svet.

V nadaljevanju je o brajici in njenem pomenu v 6. točkah zapisal Janez Mlačnik, dipl. org. informatik, dolgoletni učitelj in mentor učenja brajice ter avtor novega priročnika za poučevanja brajice »Makovka«

ŠEST TOČK OB DNEVU VIDA IN DNEVU BELE PALICE

1. Dobrih dvesto let je minilo; dve stoletji imamo slepi svojo pisavo. Ali kdaj pomislimo, kaj je ta pisava spremenila v življenju slepih po vsem svetu – ali vsaj po večjem delu sveta? Kmalu bosta minili dve stoletji od prve knjige, napisane v tej pisavi. Slepemu človeku je bila tako dana možnost zapisovati, brati, dostopati do tiskanih virov … Dobili smo možnost, učiti se, ustvarjati, komunicirati …
2. Louis Braille je uresničil željo, ki je tlela že dolgo časa – dati slepim zapis, ki bo berljiv, ki se ga bo dalo pisati … Sistem se je zaradi svoje preprostosti precej hitro prijel, sprašujem pa se, če je Louis kdaj pomislil, kaj bo z njegovim zapisom čez sto, dvesto let. Če pogledamo samo možnost pisanja in tiskanja v brajici: od tablic, preko pisalnih strojev, do sodobnih tiskalnikov; da omenim samo glavne oporne stebre …
3. Mnogi so mnenja, da se z razvojem sodobne tehnologije položaj brajeve pisave maje. Računalniki z vsemogočimi aplikacijami, pa pametni telefoni, ki zmorejo skorajda vse, so brajici resna konkurenca. Res – sodobna tehnologija je v življenje slepih prinesla podoben preskok kot pred dvema stoletjema Braillova pisava. V dobi interneta je bila tako slepim dana možnost dostopa do le-tega; a tudi tu brajica igra pomembno vlogo …
4. Poveličevanje računalnikov in drugih elektrončkov brajici najbolj škodi. Pred leti se je precej na glas govorilo o tem, kako da je brajica preteklost, da je ta zapis zastarel in podobno. Takšna govorjenja, še posebej ljudi, ki ključno vplivajo na življenje slepih, so povsem nepotrebna. Brajeva pisava ima svoje prednosti in ima svoje slabosti. Vsi, ki jo imamo radi, si prizadevajmo za njeno popularizacijo, prisotnost, uporabo …
5. V čem je torej prihodnost tega čudovitega zapisa? Kot klasična knjiga, kljub elektronski konkurenci, ne izumira, tako sem prepričan, da ne bo izginila brajeva knjiga. Branje s papirja ima svoje edinstvene prednosti, ki jih ne more nadomestiti še tako izpopolnjena aplikacija. Na papirju “vidimo” obliko besedila, lahko se mnogo bolj svobodno gibljemo po njem, da sploh ne omenjam zapisov, kot so tabele, miselne slike, “risani” predmeti …
6. To je kratko razmišljanje o pisavi slepih ob letošnjem dnevu vida in dnevu bele palice. Brajeva pisava je, poleg bele palice, v življenju slepih osnovni korak. Negujmo ju, sprejmimo ju v naša življenja, spodbujajmo ljudi pri uporabi obeh. Ko obvladamo hojo s pomočjo bele palice in smo pismeni s pomočjo brajice, lahko naredimo naslednje korake v življenje in ti koraki bodo stabilni in bodo prinesli mnogo lepega …

ŠE NEKAJ POMEMBNIH INFORAMCIJ O BRAJICI
Brajica je sistem dvignjenih pik, poimenovan po Louisu Braillu. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij, komunikacijo z drugimi in vključenost v družbo. V brajici danes lahko zapisujemo črke, števila, note in druge simbole. Uporabljajo jo številni jeziki, tudi kitajščina. Učenci in uslužbenci pariškega zavoda so se z njo prvič seznanili leta 1824.

KDO JE BIL LOUIS BRAILLE?
Louis Braille je bil rojen 4. januarja 1809 v majhnem mestu blizu Pariza. Pri štirih letih je oslepel zaradi poškodbe s šilom v očetovi čevljarski delavnici. Zaradi bistroumnosti se je šolal v francoskem zavodu za slepe v Parizu (National Institut for Blind Youth in Paris). Brajico je razvil, potem ko se je seznanil s pisavo Charlesa Barbierja, ki so jo francoski vojaki uporabljali za posredovanje informacij, in ustanovitelja pariškega zavoda za slepe Valentina Hauvyja.

O ZVEZI DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je najstarejša invalidska organizacija, ki v različnih organizacijskih oblikah od leta 1920 reprezentativno zastopa slepe in slabovidne. Osnovni cilji Zveze in vključenih 9 Medobčinskih društev slepih in slabovidnih, ki pokrivajo vse slovenske občine so pomoč slepim in slabovidnim zaradi njihovih posebnih potreb za čim bolj neodvisno, samostojno in enakopravno vključevanje v življenje in delo, uveljavljanje človekovih pravic, preprečevanje diskriminacije, omogočanje enakih možnosti, vzpodbujanje slepih in slabovidnih za opiranje na lastne moči in sposobnosti ter ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo slepih in slabovidnih. Izvaja vrsto aktivnosti, s pomočjo katerih se slepi vključujejo v družbo, se aktivirajo kljub telesni okvari in zahtevajo dostopnost do informacij ter okolja.

Za več informacij smo vam na voljo na info@zveza-slepih.si ali na tel 01 4700 211.