Pred prihajajočimi volitvami v Državni zbor Republike Slovenije smo se na politične stranke obrnili z dvema prošnjama:

• da nam posredujejo celoten politični program ali povzetek programa v dostopni obliki za slepe in slabovidne (Word, RTF, odprti PDF, ePub, WAV, MP3 ipd.).
• ter da odgovorijo na nekaj specifičnih vprašanj s področja varstva in pravic slepih in slabovidnih.

VPRAŠANJA, KI SMO JIH ZASTAVILI POLITIČNIH STRANKAM

1. Edina specializirana izobraževalna ustanova za slepe in slabovidne v Sloveniji, Center IRIS, že drugo šolsko leto deluje v neprimernih prostorih. Kljub večkratnim obljubam se gradnja nove stavbe še ni začela. V Sloveniji nimamo programa za izobraževanje tiflopedagogov, kar omejuje dostop slepih in slabovidnih oseb do kakovostne podpore pri usposabljanju in izobraževanju. Slepi in slabovidni otroci pa so vključeni v skupno ustanovo z otroki z motnjami avtističnega spektra, kar zaradi njihovih povsem različnih potreb ni ustrezno.

   Ali po vašem mnenju inkluzija daje odgovore na vsa vprašanja na področju otrok s posebnimi potrebami?

   Ali bi bilo smiselno izvajati hibridne oblike vzgoje, bivanja in izobraževanja, v okviru katerih bi uporabnikom zagotavljali organizirane storitve skupnostne skrbi po regijah?

   Kako vidite rešitev navedenih težav in kakšno je vaše stališče do vzpostavitve samostojne, strokovno primerne izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne?

2. Edina specialna knjižnica za slepe in slabovidne v Sloveniji, Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze z javnim pooblastilom na podlagi desetletne koncesije, že deset let nima lastnih prostorov in za najem letno namenja približno 120.000 EUR javnih sredstev.

   Ali podpirate trajnostno rešitev zagotovitve primernih prostorov, ki ustrezajo normativom in kriterijem za knjižnično dejavnost?
   Če je vaš odgovor pritrdilen, nas zanima, ali podpirate gradnjo v obliki prioritetnega nacionalnega projekta s podporo evropskih sredstev, oziroma ali ste pripravljeni podpreti tudi javno-zasebno partnerstvo.

   Ali ste pripravljeni podpreti še kakšno drugo trajno in racionalno rešitev prostorske problematike te nacionalno pomembne ustanove?

3. Z uvedbo dolgotrajne oskrbe se je spremenila vrsta druge zakonodaje, med drugim tudi zakonodaja, ki je slepim in slabovidnim prejemnikom denarne socialne pomoči odvzela dodatek za pomoč in postrežbo. Trenutno ni zagotovila, da bodo v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi upravičeni do primerljivega nadomestila, prav tako pa ni jasno, kako bo v storitvah dolgotrajne oskrbe obravnavana slepota kot ena najtežjih oblik invalidnosti.

   Kakšna je vaša rešitev na področju zagotavljanja dostopa do nadomestila za dodatek za pomoč in postrežbo izven sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja?
   Ali podpirate spremembo pravilnika na področju dolgotrajne oskrbe, ki pri metodologiji ocenjevanja trenutno favorizira predvsem gibalno ovirane invalide?

4. Kljub tehnološkemu razvoju slepi in slabovidni še vedno nimamo polnega dostopa do programov nacionalnega RTV servisa, prav tako tudi ne do druge avdiovizualne ponudbe (AVMS), da posebej ne izpostavljamo spletišč in mobilnih aplikacij. To velja kljub relativno kakovostni zakonodaji na tem področju.

   V javnosti se že desetletje ustvarja družbena klima, ki zmanjšuje razumevanje slepote kot ene težjih oblik invalidnosti. Pri tem je pogosto spregledano, da so slepi in slabovidni dvojno diskriminirani – tako pri dostopu do prostora kot tudi pri dostopu do informacij.

   Katere ukrepe in sistemske spremembe bi uvedli, da bi zagotovili dejansko uresničevanje pravice do dostopnosti in enakih možnosti?

PREJETE PROGRAME IN ODGOVORE SMO ZBRALI IN JIH OBJAVLJAMO NA POVEZAVI:

Odgovori in programi političnih strank