Avtor: Neznani rezbar
Naslov: Glava svetega Janeza Krstnika
Leto nastanka: okoli 1290–1300
Material: les
Mere: 23 x 12 x 12 cm

Kiparska upodobitev odsekane glave svetega Janeza Krstnika je položena na plitev okrogel krožnik. Deluje mirno in zadržano, čeprav prikazuje pretresljiv motiv mučeniške smrti. Lesen krožnik je okrogel, z nizkim robom in gladko površino. Je rjave barve in nekoliko večji od glave, zato okoli nje ostane prazen obroč, ki poudarja osrednji motiv glave in deluje kot neke vrste svetniški sij okrog nje.

Obraz prikazuje odraslega moškega z dolgimi valovitimi lasmi in gosto, kodrasto brado. Lasje so razdeljeni v izrazite, geometrijsko oblikovane pramene, zato delujejo precej dekorativno in bolj stilizirano kot naravno. Čelo je visoko, oči so zaprte, obraz pa miren, brez izraza bolečine. Nos je raven in podolgovat. Usta so rahlo odprta, kar daje spodnjemu delu obraza več življenjskosti in prepričljivosti kot zgornjemu delu. Najbolj pretresljiv del je spodnji rob vratu, kjer je glava odsekana. Rez je jasno prikazan, na njem pa so vidni drobno izrezljani zametki žil. Kljub temu prizor ni krvav ali naturalističen, temveč zadržan in simboličen. Lesena površina je naravne temno rjave barve. Prvotno je bila glava pobarvana, vendar se je barvna poslikava tekom stoletij skoraj povsem izgubila. Le ponekod so še ohranjeni drobni sledovi nekdanje polihromacije.

Po svetopisemskem izročilu je Janez Krstnik javno grajal vladarja Heroda zaradi njegovega zakona s Herodiado, bratovo ženo, zato ga je dal zapreti v ječo, Herodiada pa je želela Janezovo smrt. Izkoristila je trenutek, ko je bil Herod njeni hčerki Salomi po plesu pripravljen izpolniti katerokoli željo – svetovala ji je, naj prosi za glavo Janeza Krstnika. Herod ni mogel preklicati svoje obljube in je ukazal Janeza obglaviti. Njegovo glavo so nato prinesli Salomi na krožniku, kar je postal eden najbolj prepoznavnih motivov krščanske umetnosti.

Glava svetega Janeza Krstnika izvira iz Nadleska pri Starem trgu pri Ložu na Notranjskem in spada med najstarejše znane primere tega ikonografskega motiva v Evropi. Takšne podobe so bile v visokem srednjem veku posebej čaščene kot spomin na mučeniško smrt svetega Janeza Krstnika. Na njegov god, 29. avgusta, so jih polagali na oltarje, verniki pa so jih častili in se priporočali svetniku za zaščito pred boleznimi glave in vratu.

Umetnino si lahko ogledate v Narodni galeriji; vstop je za slepe in slabovidne brezplačen. Organiziramo tudi brezplačni vodeni ogled, ki ga lahko naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na elektronskem naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Besedilo: Tjaša Debeljak Duranović, Narodna galerija