Marija Auersperg Attems, Vrtnice
čas nastanka: (1840−1850)
tehnika: olje, les
mere: 39,5 x 31,5 cm

Motiv slike pokončnega formata je cvetlično tihožitje z raznobarvnimi vrtnicami. Šopek je postavljen v sredino in zavzema večino površine platna.
V spodnjem delu slike je lesena miza temno rjave barve. Vidimo le njen zgornji del oziroma mizno ploščo, ki je nekoliko poševno postavljena v prostor. Na mizi stoji trebušasta vaza zlatorjave barve.
V vazi je sedem odprtih cvetov vrtnic različnih barv. Cvetovi so naravno razporejeni v šopek, zato so nekateri obrnjeni proti nam, drugi pa stran od nas. V sredini je cvet bele barve, okrog so razporejeni cvetovi rdeče in nežno roza, en cvet pa je močno rumene barve. Trije popki so še zaprti. Poleg cvetov so naslikani tudi zeleni listi cvetlic.
Pred vazo je prečno na mizo položena vrtnica z dolgim steblom, listi in cvetom svetlo roza barve. Na njem sedi zelen hrošček – zlata minica –, ki je naravni sovražnik vrtnic in je tudi tu upodobljen med grizljanjem cvetnih lističev.
Ozadje slike je brez podrobnosti in zapolnjeno s sivomodro barvo, ki je v spodnjem delu platna temnejša, v zgornjem delu pa svetlejša.
Cvetlično tihožitje je svojevrsten dokument časa, v katerem je nastalo, saj so v šopku druga ob drugi združene stare zgodovinske in nove, moderne sorte vrtnic. Belo cvetoča sorta v sredini šopka je iz skupine belih rož, znanih že iz srednjega veka, ki prijetno dišijo in so še vedno del rožnih nasadov za pridelavo rožnega olja v Bolgariji. Med že poznane vrtnice sodijo tudi rožnate vrtnice s polnim cvetom, skrižane ponavljavke, ki cvetijo večkrat na leto. Novost v času nastanka slike sta vrtnici močno rdeče in rumene barve. Obe sorti sta bili križani šele dobro desetletje pred nastankom slike.
Marija Auersperg Attems je rože upodobila tako natančno, da jih je najverjetneje slikala po rastlinah, ki jih je kot vneta vrtnarka vzgajala v svojem rozariju. Znano je namreč, da sta se tako ona kot tudi njen mož zanimala za vrtnarske novosti in da sta imela ob Šrajbarskem turnu, svojem gradu v Leskovcu pri Krškem, poleg sadovnjakov in drevoredov tudi rožni vrt.
Umetnino si lahko ogledate v Narodni galeriji; vstop je za slepe in slabovidne brezplačen. Organiziramo tudi brezplačni vodeni ogled, ki ga lahko naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na elektronskem naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Besedilo: Nataša Braunsberger, Narodna galerija