Ivan Zajec, Spomenik Francetu Prešernu, (1902−1905), bron, 9,60 m (s podstavkom)

Spomenik Francetu Prešernu je delo kiparja Ivana Zajca in arhitekta Maksa Fabianija. Odkrit je bil leta 1905 na tedanjem Marijinem trgu, zdajšnji Prešernov trg. Spomenik prikazuje Prešerna in nad njim muzo pesništva, ki drži lovorovo vejico.

Kip Franceta Prešerna stoji na kamnitem podstavku. Pesnik je upodobljen od glave do peta. Oblečen je v elegantna oblačila. Nosi telovnik, okoli vratu ima zavezan metuljček, ogrnjen je z dolgim plaščem. V levi roki, ki jo ima spuščeno ob telesu, drži knjigo, desno roko ima pokrčeno in jo drži pred seboj. Nad Prešernom, na svetlejšem kamnitem nastavku, ki spominja na skalo, sedi muza pesništva. Zgornji del telesa ima razgaljen, spodnji del pa prekriva dolga draperija, ki se spušča tudi po podstavku. Muza se z desno roko naslanja na podstavek, v levi roki pa nad Prešernovo glavo visoko dviga lovorovo vejico, simbol pesniškega navdiha.

Na kamnitem podstavku je pod Prešernovimi nogami v uokvirjenem polju z velikimi črkami zapisan pesnikov priimek. Na vsaki strani podstavka sta tudi dve plošči z motivoma iz dveh Prešernovih del, pesmi Ribič in pesnitve Krst pri Savici. Ribič, ki ga vabijo v pogubo morske deklice, in v drugem primeru slovo Črtomirja in Bogomile.

Spomenik je ob stoti obletnici pesnikovega rojstva naročilo slovensko Pisateljsko društvo. Ob odkritju leta 1905 je bil kip deležen kar nekaj kritik na račun upodobitve golega dekleta. Spomenik je postal simbol mesta in prostor srečevanj meščanov in turistov.

Vabljeni v Narodni galerijo, vstop je za slepe in slabovidne osebe brezplačen. Do 11. februarja 2024 je na ogled občasna razstava Ivan Zajec. Ob ogledu je na voljo tudi tipna umetnina, pomanjšan eksponat Prešernovega spomenika. Če želite spremstvo kustosa, vam to omogočimo brezplačno po predhodni najavi na dejavnosti@ng-slo.si ali na 01 24 15 415 / 01 24 15 435.