Stanislava Slomšek, (p. Šuković in Gusić) se je rodila 7. januarja 1919 v Ravnah pri Šoštanju kot tretji otrok Jakobu in Frančiški Slomšek.

V Šoštanju je končala osnovno in meščansko šolo. Leta 1939 se je poročila z oficirjem jugoslovanske kraljeve vojske iz Črne gore, Vojinom Šukovićem, ki je služboval v Slovenj Gradcu. Aprila 1941, ko se je kraljeva vojska umikala proti jugu države, se je z možem in sinom umaknila tudi Slavka. Mož Vojin je leta 1942 padel, leto kasneje pa ji je zaradi hude bolezni umrl sin Boško. Vojno je preživela pri starših soproga v vasi Blatina blizu Kolašina v Črni gori. Sredi leta 1945 se je vrnila v Šoštanj in se zaposlila na občinski upravi v Šoštanju, nato pa na občinski upravi v Velenju, kjer je delala kot referentka za socialno varstvo odraslih.

Stanislava Gusić

Kot socialna delavka je delala polnih 35 let. 28. novembra 1955 se je kot videča včlanila v Okrajni odbor Celje Združenja slepih Jugoslavije za Slovenije. Po sklepu plenuma glavnega odbora omenjenega združenja je 9. januarja 1956 postala odbornica skupščine. 1. septembra 1961 je dobila diplomo (priznanje) za delo pri Zvezi slepih Slovenije. 20 marca 1966 je bila odlikovana z medaljo dela, ki je bila med medaljami SFRJ po pomembnosti na tretjem mestu (takoj za vojaškimi). Ob 25-letnici svoje ustanovitve ji je Osnovna organizacija slepih Celje, 23. aprila 1971 izrekla priznanje za aktivno sodelovanje. Republiški odbor Zveze slepih Slovenije ji je za njeno delo 31. maja 1971 podelil diplomo za sprejem v častno članstvo Zveze slepih Slovenije. Umrla je 28. oktobra 2012.

Zvočni posnetek prispevka