Minka Skaberne se je rodila 10. januarja 1882 v Kranju.
Pri 19 letih je postala učiteljica. Poučevala je po raznih ljubljanskih šolah ter si tako pridobila osnovno prakso in pogoje za poklicni izpit, ki ji je odprl pot do stalnega mesta na dekliškem učiteljišču. To mesto je dobila leta 1909, ko ji je bilo 27 let. Leta 1911 je na Dunaju opravila usposabljanje za pouk slepih.

Minka Skaberne

Po prihodu slovenskih slepih vojakov v Ljubljano in ustanovitvi prvega zavoda za slepe se je zanjo začelo aktivno delo na vseh področjih: organizirala je tečaje za prepisovalke, nadzirala delo prostovoljk in pouk slepih na novo ustanovljenem zavodu, skrbela za brajevo knjižnico in za Dom slepih v Škofji Loki, ustanovljen leta 1936. Leta 1937 se je pri 55 letih upokojila kot profesorica učiteljišča. Leta 1946 je spet vodila prepisovanje knjig v Braillov točkopis. Prevzela je skrb za škofjeloško knjižnico slepih, postala odbornica Združenja slepih Jugoslavije za Slovenijo in ustanovila tako imenovano tretjo Braillovo knjižnico, kjer so pod njenim vodstvom prepisovali in izposojali v Braillovi pisavi pisane knjige po vsej Sloveniji. Pozneje se je temu delu pridružila še zvočna knjižnica in knjige iz Brajeve tiskarne. Vse tri knjižnice danes tvorijo centralno knjižnico za slepe in slabovidne v Sloveniji. Kljub strojnemu prepisovanju, ki se je postopoma uveljavljalo, ročno prepisovanje v Brajev točkopis ni izgubilo pomena in Minka Skaberne je neumorno delala do smrti 12. julija 1965. Na stotine knjig je bilo prepisanih na ta način.

Leta 1952 je bila odlikovana z redom dela 2. stopnje in z redom zaslug za narod 3. stopnje. Od leta 1956 je za svoje delo dobivala skromno plačilo. Na seji 20. oktobra 1962 v Dolenjskih toplicah je bila imenovana za častno članico. Leta 1964 je bila imenovana za pedagoško svetnico.

Zvočni posnetek prispevka