Bogomira Dobovšek, se je rodila 13.11.1905 v meščanski ljubljanski družini kot najstarejša izmed petih otrok.

Pri desetih letih ji je nenadoma umrl oče in mama je stežka preživljala veliko družino. Po končani osnovni šoli je obiskovala zasebno dekliško meščansko šolo, nato pa še državno učiteljišče. Leta 1931 je v Beogradu diplomirala iz tiflopedagogike in oligofreno pedagogike ter postala prva slovenska strokovno usposobljena učiteljica s tega področja. Leta 1928 je bila izbrana za učiteljico na razpisu zavoda za slepe v Kočevju. Po treh mesecih dela v zavodu jo je oblastna uprava za dva meseca s štipendijo poslala na izpopolnjevanje v sorodne ustanove v Nemčijo in Avstrijo. Po vrnitvi septembra 1929 ji je zaupala vodstvo šole, ki jo je z dvema prekinitvama vodila do upokojitve ob koncu leta 1963.

Bogomira Dobovšek

Leta 1955 je bila med ustanovnimi člani društva defektologov Slovenije in tudi članica njegovega izvršnega odbora. Med 1960 in 1968 je na Pedagoški akademiji v Ljubljani predavala tiflopedagogiko. V letih po drugi svetovni vojni je bila močno povezana tudi z organizacijo slepih. V več mandatih od 1947 do sredine šestdesetih let je bila članica glavnega odbora Zveze slepih Slovenije in nekaj let delovala tudi kot blagajničarka. Dvakrat je bila predstavnica slovenske zveze slepih na kongresih jugoslovanske zveze slepih.

Umrla je 25. 8. 1994 v Ljubljani, kjer je tudi pokopana. Vsa je živela za dobrobit slepih in slabovidnih. Za svoje delo je Bogomira Dobovšek prejela več priznanj. Leta 1939 red SV. Save IV. Stopnje, ob 60-letnici Zavoda priznanje in ob 70-letnici še plaketo Zavoda. Društvo defektologov ji je podelilo tudi najvišje priznanje, plaketo Antona Skale. Zveza slepih Slovenije jo je leta 1971, zaradi njenega prispevka k boljšemu položaju slepih in slabovidnih na Slovenskem, razglasila za častno članico.

Zvočni posnetek prispevka