08.1. 2026

Narodni muzej Slovenije: Tabernakeljska omara z okrasom lacca povera
Razstava Barok v Sloveniji: arhitektura in uporabna umetnost
Naslov: Muzejska ulica 1, Ljubljana

Razkošen lesen tabernakelj z zgornjim in spodnjim delom, bogato okrašen s pozlato in številnimi poslikanimi paneli. Predali različnih velikosti so razporejeni simetrično, med njimi so majhne baročne slikovne prizore. Pohištvo stoji v muzejski sobi na lesenem parketu.

Do nedelje, 18. januarja 2026, je v Narodnem muzeju Slovenije (enota Muzejska) na ogled razstava Barok v Sloveniji: arhitektura in uporabna umetnost. Projekt Barok v Sloveniji je združil tri slovenske ustanove: Narodni muzej Slovenije, Narodno galerijo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Eden od številnih razstavljenih predmetov na razstavi je tabernakeljska omara z okrasom lacca povera. Pripoveduje nam zgodbo o povsem drugačnem ritmu in tudi načinu življenja, kot ga poznamo danes. Bolj umirjenem, počasnejšem.

Pred štiristo do tristo leti, ko je Evropi kraljeval barok kot umetniški slog, se je ta kos pohištva uveljavil v domovih plemičev in bogatih meščanov. Že prej tabernakelj zasledimo v cerkvenih stavbah kot omarico za hrambo ciborija. Tabernakeljske omare so bile znamenje prestiža plemstva in bogatega meščanstva. Služile so za shranjevanje dragocenosti, pisalnega pribora in pisem. To je bil čas, ko je bilo pisanje pisem način življenja. Pripadniki višjih slojev so napisali vsaj eno pismo – raje več – na dan.

Tabernakeljska omara, okrašena v tehniki lacca povera, naj bi bila nekoč last enega od freisinških škofov. Zbirateljica Cecilija Strahlova je omaro našla v Škofji Loki in jo uvrstila v svojo zbirko. V Narodni muzej Slovenije je prišla leta 1930, ko je muzej odkupil Strahlovo zbirko.

»Tabernakeljska omara je sestavljena iz dveh delov – spodnjega predalnika s tremi predali in zgornjega dela z osrednjo omarico z enokrilnimi vratci, nad katero je okrasni nastavek, ob njej in pod njo pa številni predalčki. Čelnice predalčkov so izdelane iz vstavljenih stekelc, na katera so na notranji strani nalepljeni izrezani in kolorirani bakrorezi, ki prikazujejo upodobitve idealiziranih prizorov iz podeželskega življenja,« opisuje omaro Magdalena Mezeg, kustosinja za pohištvo v Narodnem muzeju Slovenije.

Opis tabernakeljske omare:
Materiali: mehek les, steklo, usnje
Mere spodnjega dela omare: višina 93 cm, širina 127,5 cm, globina 67 cm
Mere zgornjega dela omare: višina 89 cm, širina 123 cm, globina 43 cm
Izdelana je bila v drugi polovici 18. stoletja.

Besedilo: Tea Černe, kustosinja Narodni muzej Slovenije
Foto: Tomaž Lauko, fotograf Narodni muzej Slovenije


Prijava v EIS




KNJIŽNICA SLEPIH IN SLABOVIDNIH MINKE SKABERNE

logotip Knjižnice slepih in slabovidnih
Blinda

Muzej slepopisja

Muzejska razstava: »Slepopisje od točkopisa do e-Bralca«.
Oseba uporablja brajevo tablico in šilo
Počitniške kapacitete

fotografija gradiča na Okroglem
REVIJA RIKOSS

logotip revije Rikoss
100 let ZDSSS

logotip 100-letnica ZDSSS
Se vidimo na delu

Logototip projekta Se vidimo na delu, kjer sta zadnji dve besedi izpisani tudi v brajici
Projekt DATIS

Logotip projekta Datis
Digitalni pionirji vključujočega turizma: digitalna dostopnost in socialna vključenost oseb z invalidnostmi in starejših v čezmejni regiji Italije in Slovenije
Projekt SENSE

Logotip projekta Sense
100 izletov po Sloveniji

fotografija poti po gozdu
Luč v temi

logotip oddaje Luč v temi Že več kot četrt stoletja vsako drugo nedeljo ob 19. uri na Radiu Ognjišče oddaja o življenju in delu slepih in slabovidnih, ki jo pripravlja in vodi naša članica Sonja Pungertnik
eBralec – sintetizator govora

logotip eBralec
PSI VODIČI

Sklep o kriterijih za dodelitev psa vodiča slepih: SKLEP Pravilnik o vsebini preizkusa psa vodiča slepih: PRAVILNIK
Projekt LETS

ZDSSS sodeluje pri projektu Erasmus+ LETS, ki temelji na inkluziji in enakih možnostih s prenosom znanja in izkušenj tečajev jadranja za slepe ali slabovidne iz Italije v Slovenijo. Pri projektu sodelujejo slepi in slabovidni iz Italije in Slovenije.
Projekt INFORMATIZACIJA ZDSSS

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s partnerjema MDSS Celje in Kranj izvaja projekt Informatizacija ZDSSS , ki ga sofinancira Minisrstvo za javno upravo iz Sklada NVO.

Več informacij o projektu
DOBRODELNOST

logotip 100-letnica ZDSSS

Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Del odmere od dohodnine lahko namenite slepim in slabovidnim.
Več informacij

SOFINANCERJI

Programe in delovanje sofinancirajo:

logo FIHO

logo Ministrstva za kulturo

logo Ministrstva za delo

logotip Ministrstva za javno upravo

logo Mestne občine Ljubljana
SPLETNA STRAN JE DOSTOPNA VSEM

logotip IZVD
Sledite nam