Carl Ruthart
Boj medvedov in lovskih psov, 1667
Tehnika: olje, platno
Mere: 94 × 125 cm

Slika je ležečega formata in predstavlja srdit boj medvedov in psov v divji skalnati gozdni pokrajini.

Sliko lahko razdelimo po diagonali navzgor od leve proti desni. Zgornja polovica služi za ozadje osrednjega prizora in je postavljena v senco. Naslikana je skalnata pokrajina, na sredini zgoraj pa se odpira pogled na oddaljeno zelenje gozda.
Spodnji del slike je osvetljen in prikazuje spopad živali. V ospredju na sredini platna se množica psov bojuje z dvema rjavima medvedoma. Psi so različnih pasem in barvnih kombinacij dlake, od belih s črnimi in rjavimi lisami do enobarvnih – svetlo in temno rjavih. Živali so postavljene v trikotno kompozicijo. Na desni strani je nekoliko v ozadje pomaknjena še ena skupina bojujočih se živali. En medved med napadom psov pada s skale, drugi se je pravkar pognal v spopad iz brloga v skalni votlini.

Skupno so na sliki upodobljeni štirje medvedi in šestnajst psov. Slikar je dramatičnost prizora poudaril s krčevitostjo živalskih gibov in režečimi gobci zveri, ki razkrivajo njihove ostre zobe.
Živali so natančno naslikane in dokazujejo, da je Carl Ruthart svoje veščine izpopolnjeval tudi s podrobnim študijem zooloških knjig.

Slika je bila nekoč v lasti grofa Ignaca Marije Attemsa in je krasila njegovo palačo v Gradcu. V svoji izjemni zbirki slik je imel vsaj še štiri živalske prizore istega slikarja.

Takšni lovski prizori so v času baroka pogosto krasili plemiška bivališča, saj je bil lov priljubljena plemiška prostočasna dejavnost, izurjen lovski trop psov pa njihovo nepogrešljivo in dragoceno imetje.

Zanimanje za živali se kaže tudi v začetkih oblikovanja živalskih vrtov; njihovi predhodniki so bili zverinjaki in menažerije, ki so bili sprva namenjeni predvsem gojenju živali za prehrano grajske gospode, sčasoma pa so vanje namestili zveri za ogled. Živali, ki so jih v Evropo prinašali prekomorski raziskovalci, so ogradili v posebna bivališča, jih prikazovali javnosti in občasno oddajali potujočim cirkusom. Prijelo se jih je ime menažerija – »cirkuške živali«. Začetki modernih, sodobnih živalskih vrtov v Evropi pa segajo v leto 1752, ko je bil ustanovljen in kasneje za širšo javnost odprt Cesarski živalski vrt oz. Imperialna menažerija v palači Schönbrunn na Dunaju. Živalski vrt, ki obstaja še danes, je ustanovil Franc I. Štefan Lotarinški, mož cesarice Marije Terezije.

Umetnina je na ogled na razstavi Barok v Sloveniji še do 9. novembra 2025. Razstavo si lahko ogledate samostojno ali z vodstvom kustosa. Vodeni ogled naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na e-naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Besedilo: Nataša Braunsberger, Narodna galerija