Milica Pretnar, poročena Debeljak, se je rodila 4. aprila 1915 na Zgoši pri Begunjah, umrla pa 26. novembra 2017. Čeprav je bila slepa od rojstva, je s šolanjem pričela v domačem kraju, kasneje pa odšla v šolo za slepe v Zemunu in končala meščansko šolo v Tržiču. Zatem je odšla ponovno v Zemun, kjer je pridobila izobrazbo strokovne učiteljice glasbe. Že pred drugo svetovno vojno je učila na meščanski šoli v Tržiču, po vojni pa se je zaposlila na gimnaziji v Tržiču. Leta 1947 je bila med ustanovitelji in prva ravnateljica glasbenega tečaja v Tržiču, ki se je čez dve leti preimenoval v glasbeno šolo. Tam je poučevala do upokojitve, kot ravnateljica pa je leta 1953 odstopila, saj je imela obilo dela s poučevanjem na več drugih šolah, dve leti tudi v Zavodu za slepe v Ljubljani. Tudi po upokojitvi je številne otroke poučevala pri sebi doma, predvsem klavir in harmoniko. Glasbo si je zapisovala z brajevo notacijo, saj brez nje ne bi mogla širiti svojega znanja in ga prenašati naprej na mlade.
(Več: Zbornik: »Upam si, zato zmorem« ter »Ustvarjalnost ne pozna teme«, Stane Padežnik, PAST 2000)