Ivana Kobilca, Kofetarica, 1888 , olje, platno, 100 x 70 cm, Last: dr. Peter Hribar, Cerknica

Kofetarica je ena najbolj priljubljenih slik v Narodni galeriji. Gre za portret starejše gospe, ki pije kavo. Upodobila jo je Ivana Kobilca.

Stara ženica sedi na lesenem stolu z izrezljanim naslonjalom, ki se ga le deloma vidi na sredini desnega roba slike. Na sliki ne vidimo njene cele postave, temveč je naslikana le do kolen. Gospa je postavljena v temno sobo pred črno-rjavo ozadje. Pravzaprav je večina slike v temnih rjavkastih tonih, izstopajo le njen svetel obraz in roke, v katerih drži belo skodelico in porisan krožniček.

Tudi njeno oblačilo je črno, tako da se ponekod kar zlije z ozadjem. Ima dolge rokave, ki se končajo nekoliko nad zapestji. Okoli vratu ima kakih pet centimetrov širok bel nagrbančen ovratnik. Na glavi nosi črno čepico z obrobo iz svetlorjavega krzna, ki ji obdaja obraz. Na čelu izpod krznene čepice kuka nekaj sivih las.

Starka se z zgornjim delom telesa nekoliko nagiba naprej. S privzdignjeno desno roko k ustom nosi belo kavno skodelico, ki je poslikana z motivom rožnate vrtnice z nekaj zelenimi listi. Leva roka je dvignjena do višine prsi, v njej pa drži krožniček z enako vrtnično poslikavo. Obraz upodobljenke je obrnjen proti gledalcu in zaradi svetlih barv izstopa. Med obrvmi, ob očeh in okoli ust ima starostne gube. Ustnici ima stisnjeni v rahel nasmešek, zaradi katerega sklepamo, da je bila že brezzoba.

Ivana Kobilca je mamico kavopivko, kakor jo je sama imenovala, naslikala pri šestindvajsetih letih. Takrat je živela v Münchnu in se vpisala v žensko slikarsko šolo, kjer je povečini slikala portrete in figure.

Vabimo vas v Narodno galerijo, vstop je za slepe in slabovidne brezplačen. Priljubljena Kofetarica je razstavljena v dvorani 17. S pomočjo 3D tiska smo izdelali tudi tipno sliko Kofetarice, ki si jo lahko ogledate ob predhodni najavi, obenem pa organiziramo tudi spremstvo in razlago kustosa. Za najavo pišite na dejavnosti@ng-slo.si ali pokličite na 01 24 15 415 / 01 24 15 435.

Besedilo: Tjaša Debeljak Duranović, Narodna galerija