Janezova zgodba

Je življenje lepo? Je življenje zanimivo? Na tovrstna vprašanja so poskusili odgovoriti že mnogi filozofi, pesniki in drugi in bolj ali manj si jih zastavlja vsak človek. Jaz pravim, da je vsekakor življenje tako enkraten dogodek, da je že zaradi tega edinstven izziv. Izziv pa prinaša priložnosti, priložnosti prinesejo zmage, življenjske zmage, te pa povzročajo zadovoljstvo in dobre občutke. To pa je tisto, kar daje smisel in nam lepša dni.

Sam sem že od rojstva slep. Ker sem že kar v resnih letih, sem se skozi čas srečal z marsikatero situacijo, prijetno, manj prijetno … Vprašanje slepote mi je bilo ves čas pomembno, zanimivo. Lahko bi rekel, da mi je to prava draž: kako nekaj rešiti kot slep, kako se z nečim spopasti, kako reagirati v svetu vizualne obremenjenosti … Lahko rečem, da sem preizkusil obe plati: stran slepote (Zavod za slepo in slabovidno mladino, vpetost v dogajanje preko Zveze slepih) in “videči” svet (gimnazija, fakulteta …). Spoznal sem, da sta svetova nerazdružljivo povezana, prepletena. Oba sta lepa, oba sta včasih naporna, oba postavljata bolj ali manj visoke stopnice, na katere se je potrebno povzpeti. In ko stopimo na naslednjo, smo višje; smo bogatejši; smo zrelejši.

Če se bodo naše poti križale, bom z veseljem delil te izkušnje, ta spoznanja z vami. Z veseljem vam bom prisluhnil in prepričan sem, da bomo kakšno pogruntali in se razšli z občutkom, da smo drug drugemu nekaj dali. Mar ni to ena najlepših stvari v življenju?

Janez Mlačnik