Maksim Gaspari, Slovenska Madona, 1918
Mere: 64,5 cm x 53 cm
Tehnika: pastel, akvarel, lepenka

Motiv slike je Marija z Jezuščkom, torej verski, vendar sta sveti osebi predstavljeni kot običajna mati in dojenček, oblečena v slovensko narodno nošo.
Slika je ovalne oblike. Skoraj celotno površino zavzema dopasna figura matere z otrokom, ozadje za njima je brez podrobnosti in zapolnjeno s temno rjavo barvo. Spodaj levo sta podpis avtorja in letnica nastanka dela.

Mati je upodobljena stoje do pasu. Z rahlim zasukom telesa se nekoliko obrača v svojo levo stran. Na obrazu ima lahen nasmešek. Dojenčka drži v pokončni drži in si ga prislanja na prsi. Pod ritko ga podpira z desnico, z levico pa pod pazduho in ga ljubeče prižema k sebi. Otrokova glavica je naslonjena na njeno desno lice in obrnjena proti gledalcem. Medtem ko mladenka ne gleda neposredno v nas, je otrokov pogled usmerjen ven iz slike in uprt v opazovalca. Drža obeh figur izžareva naklonjenost in poudarja ljubezen med materjo in otrokom.

Figuri sta upodobljeni v gorenjski narodni noši. Dojenček je oblečen v belo otroško haljico. Zapestni del rokava mu krasi vzorec v rdeči, modri in beli barvi. Na glavi ima čepico z zlato vezenino, rdečimi pentljami in belo čipkasto obrobo. V desnici drži nagelj z rdečim cvetom. Mati nosi obleko zlatorjave barve. Čez rame ima ogrnjeno večbarvno ruto, katere rob krasijo pisane resice zelene, rdeče in rumene barve. Na glavi nosi belo avbo s čipkasto obrobo, zavezano na zatilju z zlatim čelnikom z belimi in rdečimi cvetovi, verjetno nageljni. Takšnemu tradicionalnemu ženskemu pokrivalu zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom pravimo tudi zavijača in je vrsta avbe z mehkim oglavjem. Obe figuri imata okoli glave širok svetniški sij zlate barve.

Slovenska Madona je tip Marije z Jezusom, ki si jo je zamislil Maksim Gaspari in predstavlja žanrsko podobo Matere Božje v slovenski narodni noši. Slikar je torej verski motiv, s tem ko je figuri oblekel v narodno nošo in dodal rdeč nagelj, ki je skozi stoletja postal simbol gorenjske ljudske dediščine in slovenstva nasploh, prestavil v domače okolje. V času prebujanja nacionalne zavesti so takšne Madone postale tržno zanimive, zadostile pa so tudi potrebam po zasebni pobožnosti po domovih.

Maksim Gaspari je bil velik poznavalec narodopisja. Upodabljal je idealizirane prizore slovenskega podeželja in vsakdanjika kmečkega človeka ter motive iz ljudskih pripovedk, šeg in običajev, narodnih pesmi in kmečkih obrti. Pomagal je uveljaviti prototipne podobe, ki jih še danes povezujemo s slovenstvom, med njimi tudi lik dedka Mraza. Za svoje ustvarjalno delo in zasluge na etnografskem področju je prejel Prešernovo nagrado in postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Umetnino si lahko ogledate v Narodni galeriji, vstop je za slepe in slabovidne brezplačen. Organiziramo tudi brezplačni vodeni ogled, ki ga lahko naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na elektronskem naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Besedilo: Nataša Braunsberger, Narodna galerija