Narodni muzej Slovenije: Neandertalčeva piščal – dragocenost svetovnega pomena in najstarejše glasbilo na svetu
Na ogled:stalna razstava v Narodnem muzeju Slovenije
Naslov: Muzejska ulica 1, Ljubljana

Leta 1995 so v jami Divje babe v bližini Cerknega arheologi odkrili koščeno piščal. Jama, v kateri so jo odkrili, je bila brlog jamskih medvedov, a so jo v zadnji ledeni dobi občasno obiskovali tudi ljudje, najprej neandertalci in za njimi anatomsko moderni ljudje. Piščal je ležala v bližini kurišča, v plasti, ki se je odložila pred 60 do 50 tisoč leti. V plasti s piščaljo je bilo odkrito tudi kamnito orodje neandertalcev.

Opis piščali
Neandertalčeva piščal je dolga 11,4 cm. Narejena je iz kosti, natančneje iz leve stegnenice na zadnjem paru nog mladiča jamskega medveda. Na zgornji strani ima dve ohranjeni luknji v celoti, eno pa delno. Na spodnji strani je ohranjena četrta luknja. Obseg piščali je tri oktave in pol, kar je več kot pri najstarejših piščali, ki jih je naš prednik naredil z ptičjih kosti. Prilagojena je desničarjem. Oblika leve stegnenice se namreč pri igranju prilega položaju desne roke. Če bi bil glasbenik levičar, bi bilo zanj ustrezno glasbilo narejeno iz desne stegnenice.

Zakaj je najdba tako pomembna?
Neandertalčeva piščal iz Divjih bab je najstarejše znano glasbilo na svetu in zaenkrat najboljši dokaz za obstoj glasbe pri neandertalcih. Druge znane paleolitske piščali so namreč izdelali anatomsko moderni ljudje. Piščal je močan dokaz o obstoju glasbe med neandertalci.

Neandertalec
(Homo sapiens neanderthalensis) se je pred približno 200.000 leti razvil v Evropi in se razširil vse do zahodne Azije in Bližnjega vzhoda. Ime je dobil po najdišču Neandertal v Nemčiji, kjer so leta 1856 prvič prepoznali njegove fosilne ostanke. Živel je v času ledene dobe in je bil telesno prilagojen življenju v hladnem podnebju. Pred približno 40.000 leti je izumrl; razlog za njegovo izumrtje je predmet številnih teorij.

Kako je neandertalec izdelal piščal?
Arheologi so s praktičnimi poskusi s pomočjo orodij, odkritih v jami, pojasnili, kako je neandertalec lahko izdelal luknjice na piščali: s koničastim kamnitim orodjem je v kost izklesal vdolbinico in jo prebil s koščenim prebijačem. Tako je nastala luknjica.
Različne analize in poskusi so ovrgli možnost, da bi bile luknjice lahko posledica živalskega ugriza ali naključja.

Ob melodijah, ki jih je akademski glasbenik Ljuben Dimkaroski mojstrsko zaigral na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali, lahko uživate tudi doma. V muzejski trgovini so na voljo zgoščenke Prazvok davnine.

Datacija: 60.000 let pred sedanjostjo
Material: kost jamskega medveda
Dolžina: 11,4 cm
Najdišče: jama Divje babe blizu Cerknega, Slovenija

Kontakt: kustosinja Tea Černe, telefon 070 184 827, e-naslov: tea.cerne@nms.si

Več avtorjev iz Narodnega muzeja Slovenije, povzetek iz zloženke Neandertalčeva piščal/Tea Černe, foto: Tomaž Lauko