Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je v 64. letu starosti zapustil Aleš Hadalin, izjemen glasbenik, pevec, raziskovalec človeškega glasu, igralec in plesalec, ki je s svojim delom trajno zaznamoval slovenski kulturni prostor.

Aleš je bil ustanovni član glasbene skupine Tantadruj, s katero je posnel dva albuma ter s svojimi inštrumenti – harmoniko, orglicami in kljunasto flavto – soustvaril njen prepoznaven, edinstven zvok.

Kot eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu je ves čas iskal nove načine izraza in poglabljal razumevanje petja ter vokalne interpretacije. Po študiju muzikologije se je posvetil ustvarjanju v različnih zvrsteh; na začetku 90. let je izdal album Gee Baby, s katerim je svoj hrapav, topel glas predstavil tudi v svetu jazzovskih standardov.

Od leta 1995 je bil tesno povezan s plesno skupino En-Knap, pri kateri je kot pevec, plesalec in igralec sodeloval pri predstavah Struna in želo, Zakonitosti Kobre in Popoln korak. Za te projekte je prispeval tudi glasbo, med drugim zgoščenko Umetnost hoje.
S skupino je sodeloval tudi pri filmih Vrtoglavi ptič, Dom svobode in Krotilci časa, za katere je napisal in posnel avtorsko glasbo.

Njegova ustvarjalna pot je bila izjemno široka – sodeloval je s številnimi uglednimi glasbeniki in zasedbami, kot so Adi Smolar, Sounds of Slovenia, Zdene Vodopivec, PetZaPet, Slaven Kalebić, Joži Šalej, Jurki in Basisti, Mojo Hand in mnogi drugi. Leta 2003 je skupaj z Markom Bohom na Festivalu slovenskega šansona prejel nagrado za najboljšo interpretacijo s skladbo Norec.

Aleš je bil umetnik z veliko senzibilnosti in radovednosti, človek, ki je glas razumel kot najgloblji izraz človeške duše. Nazadnje smo ga imeli priložnost ponovno videti in slišati v pred kratkim posnetem in predvajanem dokumentarnem filmu Moje roke so moje oči, ki z življenjskimi prizori in toplino pripovedi gledalca povabi, da svet za trenutek občuti, sliši in razume vsaj približno tako, kot ga je razumel tudi Aleš: z dotikom, zvokom, intuicijo in notranjo močjo.

Slepi in slabovidni smo nanj še posebej ponosni – ne le zaradi njegovega talenta, temveč tudi zaradi njegove ustvarjalne vztrajnosti, topline ter predanosti ljudem in umetnosti.

Ohranili ga bomo v ljubečem in hvaležnem spominu.

Pogreb pokojnega bo v sredo, 17. 12. 2025, ob 14. uri, na pokopališču v Dutovljah. Eno uro do pogreba bo žara pokojnega v tamkajšnji poslovilni vežici. Svojci cvetje in sveče odklanjajo v dobrodelne namene.