11.4. 2025
Martin van Meytens ml., Cesarica Marija Terezija
leto nastanka: med 1744 in 1755
tehnika: olje na platnu
mere: 280 x 184,5 cm
Celopostavni portret Marije Terezije prikazuje mlado vladarico v naravni velikosti. Stoji pred ozadjem, v katerem vidimo stebre iz črnega marmorja in težko rdečo žametno zaveso. Njeno telo je rahlo zasukano v levo, obraz pa nekoliko v desno s pogledom, usmerjenim v nas. Oblečena je v slavnostno trodelno obleko z nabranimi rokavi čez komolce, ozkim životcem in do tal segajočim širokim krilom, ki je okrašeno z bogato zlato vezenino. Z desno roko pridržuje ogrinjalo, ki je podloženo z dragocenim hermelinovim krznom. To je bilo pri vladarjih priljubljeno zaradi redkosti in simbolike, saj hermelin zaradi snežno belega zimskega kožuščka velja za izjemno čisto in ponosno žival.
Vladarica ima lase zadaj spete in sivo napudrane, kakor je bilo moderno v baročnem času. Na vrhu glave ima tiaro, nosi pa tudi uhane z dragimi kamni. Njena polt je poudarjeno svetla, lica pa so blago rdečkasta.
Na njeni levi strani stoji razkošno oblikovana pozlačena mizica, na kateri je rdeča žametna blazina. Na njej so razpostavljeni njeni vladarski atributi. Prva je nadvojvodska avstrijska krona, na katero je položila levo roko. Sledita krona sv. Štefana in žezlo, ki ju je prejela leta 1741, ko je bila kronana za kraljico Ogrske.Na dan pred svojim šestindvajsetim rojstnim dnevom je bila leta 1743 v Pragi kronana še za češko kraljico, kar potrjuje v ozadju vidna krona sv. Vaclava. Med naštetimi kronami pa ni cesarske krone. Kljub temu da Marijo Terezijo povsod imenujejo cesarica, ji ta naslov kot ženski ni pripadal, temveč ga je nosil njen mož Franc Štefan Lotarinški.
Avtor slike Martin van Meytens mlajši je bil ugleden portretist. Rodil se je na Švedskem, v holandski umetniški družini, potoval je po Angliji, Franciji in Italiji ter se nazadnje naselil na Dunaju, kjer je pod okriljem Marije Terezije postal habsburški dvorni slikar, nato pa še direktor dunajske likovne akademije.
Vabimo vas v Narodno galerijo, vstop je za slepe in slabovidne brezplačen. Organiziramo tudi brezplačni vodeni ogled, ki ga naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na elektronskem naslovu dejavnosti@ng-slo.si.
Besedilo: Tjaša Debeljak Duranović, Narodna galerija





















