Čeprav so bili člani fonoteke Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne (KSS), lahko samo tisti, ki so imeli okvaro vida po mednarodni klasifikaciji slepote, videči pa ne, so zvočnim knjigam na trakovih radi prisluhnili tudi nekateri domači. Številni slepi bralci, nezaposleni in upokojeni so bili tako strastni bralci, da so brali knjige cele dneve in noči. Velik in težak magnetofon so imeli nameščen nekje v kuhinji ali dnevni sobi, da so lahko poslušali zvočno knjigo pri vsakodnevnih opravilih. Ko pa niso počeli ničesar, so posedali ali poležavali po klopi za kuhinjsko mizo, na kavču ali postelji ter se vživljali v zgodbe, ki so jih odpeljale daleč stran od realnosti. Da česa ne bi preslišali, so imeli zvočnike nastavljene na malce večjo jakost, da so nehote lahko slišali bralca tudi sosedje, zlasti v toplejšem letnem času, ko je bilo mogoče imeti okna odprta. Na deželi si je kdo postavil magnetofon tudi na okensko polico in povečal jakost zvoka, da je lahko poslušal knjigo tudi pri delu na vrtu ali njivi, urejanju okolice hiše ali med varovanjem kokoši na paši na travnato-peščenem dvorišču, da mu niso preletele ograje in se izgubile v gozdiču.

• Najbolj so bralce pritegovale dobro napisane zgodbe nravi in značajev, pustolovske, detektivske ali kriminalke. Neko obdobje so bili najbolj izposojeni zgodovinski in ljubezenski romani ter knjige z vojaško in vojno tematiko. Ugotovljeno je bilo, da sodijo člani fonoteke v primerjavi z videčimi bralci med bralce z največ prebranimi knjigami.
• Nekateri so bili z branjem že tako zasvojeni, da niso mogli početi skoraj nič drugega, kot samo brati in brati. Privlačne zgodbe so bile tako močan magnet, da poslušalec ni mogel prenehati s poslušanjem knjige niti takrat, ko je moral opravljati intimne potrebe in ko naj bi spal. Tako je bilo mnogo noči prebedenih, če je magnetofon delal noč in dan in ves konec tedna, da je bil zasvojeni bralec že izmučen in obnemogel od poležavanja, prestopanja in nespečnosti. Najhuje je bilo študentom, če so bili zasvojeni s knjigami, ker jim je lahko zmanjkovalo časa, energije in zbranosti za študij.
• Zvočne knjige na trakovih je bilo mogoče poslušati tudi v domovih oddiha. Če kdo s knjigo, ki je bila na voljo tam, ni bil zadovoljen, je pa imel s seboj od doma boljšo. Dogajalo se je, da koga na počitnicah ni bilo iz apartmaja po ves dan, ker mu je bilo več vredno poslušanje dobre zgodbe kot pa ležanje na vroči plaži.
  Tako je tudi oče sam na počitnicah na obali skupaj z osnovnošolskima otrokoma poslušal knjige in zraven pripravljal kosilo, zvečer pa je bilo ob dobri zgodbi mirno med sorojencema tudi do polnoči, saj je vživetost v dogajanje zamotila otroka, da nista bila nestrpna eden do drugega.