Slepopisje brajice in tipkanje na običajen pisalni stroj so v šolskem Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki od šestdesetih let do konca 20. stoletja poučevali tako, da so tudi slepim dijakom, ki so še vsaj malenkost zaznavali svetlobo, ne le slabovidnim, s slepopisno tablo, obešeno okoli vratu, preprečevali gledanje na brajevo tablico, na katero so s pisalom pisali od desne proti levi, ter gledanje na brajev zapis (na papirju od leve) med branjem s prsti.

*Isto metodo slepopisnega učenja s slepopisno tablo pod brado so uporabljali tudi pri učenju slepega desetprstnega tipkanja na običajen pisalni stroj (s črnim tiskom), le zamenjavo tipkarskega traku so lahko dijaki opravili z gledanjem. Slabovidni bi lahko goljufali pri pisanju in branju, si pomagali z ostankom vida, učitelj brajice, pravnega in gospodarskih predmetov, ki je bil tudi slep, Franci Kovačič, pravnik in ljubiteljski umetelni praktični lesar (rojen 9. februarja 1939), pa si je prizadeval, da bi vsi brajico popolnoma obvladali na slepo s prsti. Tak način slepopisnega učenja je v Center slepih in slabovidnih uvedel ravnatelj Peter Confidenti.