1. Brajeva tablica iz petdesetih let 20. stoletja

Opis: Dimenzije te praške tablice so: širina 22,2 cm, višina 27,2 cm. Na prednji strani so odprtine v obliki celic ali okenčkov širine 4 mm, višine 7 ali 8 mm. Celice imajo ob strani jezičke ali polotočke med posameznimi točkami za vstavitev pisala in so razporejene po vrstah, teh je 21, v posamezni vrsti pa je 28 celic za znake. Pod vsako celico je v spodnji plošči šest vdolbin ali jamic, ker so brajevi znaki sestavljeni iz kombinacije šestih točk. Piše se od desne proti levi, s pisalom se pritiska na papir, ki je med dvema platema tablice, tako da pisalo porine papir v vdolbino in ustvari brajevo točko. Tablica nima nobenih oznak in napisov.

Material: temno siva kovinska zlitina, skoraj že nekoliko patinirana.

Čas uporabe: petdeseta leta 20. stoletja. Podobne so uporabljali tudi oslepeli vojaki, ki jih je iz graškega zavoda za slepe pripeljala učiteljica in redovnica Franica Vrhunc – sestra Klara po prvi svetovni vojni in v prvem Zavodu za slepe v Ljubljani od 15. oktobra 1919.

Namen uporabe: Ivan je tablico uporabljal za učenje brajice, nato za delanje zapiskov v Zavodu za slepe, kasneje v življenju pa mu je še občasno koristila za kratke zapise. Za daljše je imel brajev pisalni stroj.