19.11. 2024
V četrtek, 21. novembra ob 20h, lahko na Prvem programu Radia Slovenija prisluhnete oddaji Četrtkov večer, ki bo posvečena nedavno preminulemu slepemu avtorju, skladatelju in piscu besedil Jožetu Krežetu. Kdo je bil mož iz Hrastnika z brado in temnimi očali, ki mu je vid vzela nemška granata nekaj let po II. svetovni vojni, kakšno mnenje so o njem imeli nekateri velikani slovenske zabavne glasbe, kaj je najraje bral itd., si lahko že pred četrtkovo oddajo preberete v odlomkih iz nekrologa Dušana Brešarja Mlakarja.
… Jože je bil izjemen sogovornik. Ko sem še delal v knjižnici, me je redno klical vsaj enkrat na teden, pogosto se je pritoževal nad knjigami, ki sem mu jih poslal. V svoji ljubezni do branja je bil neizmeren, a jaz nisem vedel, kaj naj mu pošiljam, saj ni maral sodobne literature. Ostalo pa je že prebral. Najbolj je užival v delih Zana Greya in Karla Maya, ki sem mu jih redno pošiljal, kljub temu da jih je prebral že večkrat. Zame je bil eden od virov informacij o zgodovini slepih.
… Njegov ansambel je bil edinstven po svoji strukturi; sestavljen je bil kot instrumentalni sekstet, ki je poleg klasičnih instrumentov vključil tudi bobne. To je pripomoglo k posebni zvočni prepoznavnosti. Avsenik je cenil njegovo izvirnost. Kljub sodelovanju z različnimi tekstopisci je najrajši pisal besedila sam. Napisal jih je več kot 300 skladb. Sodeloval je z Jožetom Privškom, Mojmirjem Sepetom in drugimi velikimi imeni slovenske glasbe.
… Še posebej se je uveljavil na festivalu Vesela jesen, kjer je slavil trinajstkrat. Njegova legendarna skladba Ta vražji telefon, ki sta jo leta 1970 izvajala Alfi Nipič in Neca Falk, je postala hitro uspešnica. Njegovo pisanje je bilo cenjeno tudi med izvajalci zabavne glasbe, kot so Jože Kobler, Čarli Arhar, Rudi Trojner, Marjana Deržaj, Majda Sepe in še mnogimi.
… Po tragični izgubi sina Smiljana leta 2013 je odložil harmoniko in nikoli več je ni prijel v roko.
… Jožetova zgodba je zgodba o strasti in ljubezni do glasbe, ki bo ostala v spominu mnogih generacij. Njegovo delo je nedvomno zaznamovalo slovensko narodnozabavno in zabavno glasbo. O njem je v knjigi Vsi najboljši muzikanti pisal tudi Ivan Sivec. Knjigo imamo tudi v naši knjižnici.