Danes, 23. aprila, obeležujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Namenjen je spodbujanju branja, promociji knjig in poudarjanju pomena pisane besede v našem življenju. To je priložnost, da se poglobimo v svet literature, se prepustimo domišljiji in se povežemo z avtorji ter njihovimi deli. Knjige so neizčrpen vir znanja, navdiha in užitka ter nas bogatijo z različnimi perspektivami in izkušnjami, zato se na ta dan spominjamo tudi pomena branja za razvoj miselnih sposobnosti, bogatenje besedišča in ohranjanje kulturne dediščine. Knjige so ključ do znanja, razumevanja sveta in osebne rasti.

Knjige pa so zaradi istih in dodatnih razlogov še kako pomembne slepim in slabovidnim, saj jim v njihov svet prinesejo luč znanja in različnih literarnih doživetji hkrati pa jim omogočijo, da se bolje vključijo v družbo in lahko v njej funkcionirajo.

V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne zato vlagamo vse trude, da bi v dostopne formate za slepe in slabovidne pretvorili čim več domače in svetovne literarne produkcije, kar nam tudi omogoča 48. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

V letošnjem letu, ko obeležujemo 200. obletnico prve javne predstavitve brajice (sistem pisave, pri katerem so črke in znaki dvignjeni in jih je mogoče tipati), opozarjamo, da je brajica ne samo simbol, ampak dejanski pripomoček, s katerim lahko slepi ljudje berejo in dostopajo do različnih vsebin, kot so knjige, učbeniki in revije ter se potopijo v prečudoviti svet knjige. V knjižnici zato s pomočjo prepisovalcev knjige v običajnem tisku pretvarjamo v brajico, ki jo nato v lastni produkciji natisnemo, zvežemo in jih posojamo našim uporabnikom.

Vsi slepi in predvsem slabovidni pa ne znajo brati brajice, ki je lahko precej zapletena za branje, zato se nekateri raje poslužujejo zvočnih knjig. Le-te nastanejo ob snemanju bralcev, ko prebirajo knjige v običajnem tisku in so nato na voljo v zvočnem zapisu, ki je lahko na CD zgoščenki, v drugih digitalnih oblikah preko Elektronskega informacijskega sistema (EIS) in aplikacije za mobilne naprave BLINDA.

Slepi in slabovidni si pri branju sicer pomagajo tudi z drugimi pripomočki, kot so lupe, povečan tisk, Brajeva vrstica, bralniki zaslona in podobno.

Žal pa je pretvarjanje gradiva v dostopne formate finančno in časovno zahtevno opravilo, ki vključuje različne profile strokovno usposobljenega kadra, zato v naši knjižnici uspemo pretvoriti le cca. 4 odstotke celotne slovenske tiskane produkcije, kar predstavlja za slepe in slabovidne strahoten zaostanek v primerjavi z videčimi bralci.

Število dostopnih knjig se lahko s sistemskimi ukrepi ter dobro voljo slovenskih založb bistveno poveča, zato ob tej priložnosti apeliramo na odločevalce in založnike, da po svojih dolžnostih in zmožnostih prispevajo k povečanju prilagojenih knjižnih del za slepe in slabovidne.

Za več informacij smo vam na voljo na info@zveza-slepih.si ali na tel 01 4700 211.