Novembra se je v Madridu v Španiji odvijala letna konferenca Evropske zveze slepih (EBU). Osrednja tema letošnje konference je bila mednarodna mobilnost mladih invalidov. EBU je trdno prepričana, da je mednarodna izmenjava slepih in slabovidnih ključnega pomena za uresničevanje njihovih pravic kot je navedeno v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov.
Na konferenci so sprejeli deklaracijo z naslovom ‘Ljudje na izmenjavi: pridobitev izobraževalnih in poklicnih izkušenj v tujini s popolno vključenostjo.
Deklaracijo smo prevedli v slovenščino, vabljeni k branju.

Madridska deklaracija – november 2023

Uvod
Evropska zveza slepih (EBU) se je pri obravnavi mednarodne mobilnosti mladih invalidov osredotočila na pomembnost aktivnosti v prihajajočih letih. To je bila osrednja tema na letni konferenci Evropske zveze slepih, ki se je odvijala v Madridu v Španiji med 6. in 8. novembrom 2023. Sprejeta je bila obravnavana deklaracija z naslovom ‘Ljudje na izmenjavi: pridobitev izobraževalnih in poklicnih izkušenj v tujini s popolno vključenostjo.
EBU je trdno prepričana, da je mednarodna izmenjava slepih in slabovidnih ključnega pomena za uresničevanje njihovih pravic kot je navedeno v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov. Izpostavljeni členi so člen 20 (osebna mobilnost), člen 24 (izobraževanje) in člen 27 (zaposlovanje) ter Agenda 2030 za trajnostni razvoj, zlasti cilj 4 (kakovostno izobraževanje), cilj 8 (dostojno delo in gospodarska rast) in cilj 10 (zmanjšanje neenakosti).
Evropska unija financira priložnosti za mednarodno izmenjavo v zvezi z izobraževanjem, usposabljanjem in prostovoljstvom v EU in zunaj nje. To so močna orodja zlasti za invalide, za izboljšanje njihove izobrazbe, delovnih spretnosti in opolnomočenja. Vendar so invalidi v teh programih še vedno premalo zastopani (okoli 3-odstotno).
Ta deklaracija izpostavlja glavne ovire mednarodne izmenjave slepih in slabovidnih, zlasti mladih in poziva k sprejetju številnih ukrepov.

Glavne ovire

1. Pomanjkanje dostopnih informacij in postopkov prijave.
2. Osebno pomanjkanje avtonomije in samozavesti.
3. Neizpolnjevanje posebnih potreb s strani držav pošiljateljic in držav gostiteljic.
4. Nejasnost odgovornosti države za podporo med izmenjavo.
5. Pomanjkanje statističnih podatkov in povratnih informacij, ki ovirajo spremljanje in vrednotenje napredka.

Poziv k ukrepanju:
EBU bo še naprej spodbujala k ozaveščanju o vplivu mednarodnega programa izmenjave, ki je življenjskega pomena za invalide, skozi komunikacijske kanale in pozivala k ukrepom za premagovanje prej naštetih ovir:

1. Pomanjkanje dostopnih informacij in postopkov.
• Javne in zasebne ustanove bi morale nuditi informacije in postopke, ki so dostopni in uporabni.
• Evropska komisija bi morala vzpostaviti edinstveno kontaktno točko za izmenjavo informacij o vseh programih izmenjav s povezavami do razpoložljivih virov.
2. Osebno pomanjkanje avtonomije in samozavesti.
• Ozaveščanje družin in ustanov, vključno z usposabljanjem univerzitetnega osebja in učiteljev. Uporabljati bi morali obstoječe vire materialov, kot jih proizvaja omrežje Uni4ALL.
• Usmerjanje, mentorstvo in prisotnost vzornikov bi se moralo povečati od šolske starosti dalje.
• Mladi invalidi, zlasti invalidi z okvaro vida, potrebujejo več časa, da dosežejo samostojnost in samozavest, zato bi morali zvišati najvišjo starost prostovoljcev, ki sodelujejo v Evropski solidarnostni enoti.
3. Neizpolnjevanje posebnih potreb držav gostiteljic in držav pošiljateljic.
• Oblikovati je potrebno standarni okvir za podporo pošiljanju ter gostovanju ustanov za izobraževanje, usposabljanje in prostovoljstvo.
• Organizacije, ki se ukvarjajo z okvarami vida, bi morale intenzivno ozaveščati povečanje dejavnosti za ustanove gostiteljice, da jim zagotovijo smiselno prilagoditev, ustrezne izobraževalne metode in dostopno gradivo za študij, delo in prostovoljstvo.
• Vse institucije bi morale vzpostaviti partnerstva z evropskimi zainteresiranimi stranmi, kot so študentska mreža Erasmus in javnost ter zasebni lokalni subjekti za strokovno znanje in zagotavljanje storitev.
• Mladi uporabniki bi morali biti za svojo izpolnjujočo izkušnjo vključeni v oblikovanje in izvajanje svojega programa mednarodne izmenjave.
4. Nejasnost odgovornosti države za podporo med izmenjavo.

Obstajati mora jasen dogovor o odgovornosti za finance in zagotavljanje storitev ter izboljšanje fizične in digitalne infrastrukture ter javne storitve.

5. Pomanjkanje statističnih podatkov in povratnih informacij, ki ovirajo spremljanje in vrednotenje

napredka.
Nacionalne agencije bi morale izvajati študije, ankete, zbirati razčlenjene podatke (vključno po vrsti invalidnosti) in statistične podatke in jih objavljati širši javnosti.

Sklep
Na podlagi povratnih informacij in osebnih izkušenj udeležencev konference Evropska zveza slepih meni, da je prišel čas, ko lahko ljudje z okvarami vida izkoristijo priložnosti za mednarodno izmenjavo in prispevajo k večjemu številu vključenosti v združeni Evropi.

Zaključek
O EBU
EBU je nevladna, neprofitna evropska organizacija, ustanovljena leta 1984. Je eno od šestih regionalnih teles Svetovne zveze slepih. Ščiti in spodbuja interese slepih in slabovidnih ljudi v Evropi. Trenutno deluje v okviru mreže nacionalnih organizacij slabovidnih v 42 evropskih državah.
6 rue Gager Gabillot 75015 PARIZ (Francija)
Kontakt: ebu@euroblind.org