Zadnji vikend v avgustu (28. in 29.) smo za družabništvo prek telefona izpeljali prvo srečanje v živo. Živahno je bilo že takoj, ko smo prišli na Okroglo, saj smo se vsi vprek seznanjali in pozdravljali med sabo. Nova in stara znanstva so bila enako zanimiva.

Po kosilu smo se odpravili na virtualno potovanje v Gambijo. To afriško državo nam je predstavila študentka, ki je bila tam en mesec kot prostovoljka. Toda to naše virtualno potovanje je bilo zares moderno, saj smo daljno deželo lahko celo otipali (ali vsaj en boben) in okusili (ali vsaj eno njihovo pijačo).
Ko smo si privoščili odmor, je še dež prenehal in sonce je posijalo. Tako je vreme potrdilo, kar zagotavljajo udeleženci namreč, da so srečanja v živo nadvse dobrodošla in nujno potrebna. Dobili smo celo predloge, da bi se morali družabniki srečevati več kot enkrat letno.

Vreme nam je šlo res ves čas na roko. Dokler se ni začelo naslednje predavanje, ni začelo deževati, potem pa smo poslušali zanimivega kineziologa, ki nam je zelo kvalitetno predstavil svoje znanje o pravilni skrbi za hrbtenico in gibanje. S svojim motom: »Najboljša drža je naša naslednja drža.« nas je spodbudil, da večina udeležencev srečanja ves večer preplesala. Tudi v nedeljo se nismo ustavili, družili smo se na pohodu – seveda smo imeli spet čudovito sončno vreme.

Preden smo se končno razšli, smo udeležence srečanja še malo trpinčili z vprašalniki, a vse kar smo iz analize izvedeli je bilo to, da ni bilo udeleženca, ki z izvedbo srečanja ne bi bil zadovoljen in samo dobra četrtina se jih počutila zgolj dobro, ostali pa vsi zelo dobro. Na koncu lahko rečemo: srečanje je odlično uspelo, veselimo se naslednjega.