04.1. 2021

Ob svetovnem dnevu brajice, ki ga obeležujemo na današnji dan (4. januar), na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki reprezentativno zastopa slepe in slabovidne že 100 let, opozarjamo na številne pozitivne posledice uvedbe brajice kot uradne pisave za slepe (v Evropi od leta 1878, v Združenih državah Amerike pa od leta 1917) v življenju in delu slepih.

Fotografija brajice in prsta, ki jo bere

Dostop številnih leposlovnih in strokovnih del, kakor nenazadnje tudi vsakodnevnih informacij je slepim na podlagi dostopne pisave – brajice – prinesla tisti intelektualni in kulturni razvoj, ki jim omogoča enakopravnejše vstopanje v vsakodnevno življenje, usposabljanje, delo in nenazadnje širšo družbeno stvarnost.

Brajica je tako posebna pisava, ki je sicer podrejena slovenščini, vendar predstavlja tudi tisti kulturni okvir, ki približa leposlovje, strokovno literaturo in informacije slepim v njim dostopni tehniki.

Zveza si vsako leto prizadeva za čim večjo količino pretvorjenih informacij s pomočjo javnih in drugih sredstev. Izdajamo 5 časopisov v brajici, v brajico natiskamo cca. 130 knjig v približno 400 zvezkih na leto, kar pa niti od daleč ne zajema celotne knjižne produkcije v Sloveniji, ki znaša skoraj 6.000 knjig na letni ravni.

Kljub brajici in tehnološkemu napredku v smislu uporabe različnih tehničnih pripomočkov (tudi v smislu dostopa do brajevih vrstic, ki jih od lanskega 1. junija lahko slepi prejmejo na vsakih 5 let), na Zvezi zaradi pomanjkanja sredstev in prostora ne moremo natisniti vseh pripravljenih knjig za brajico, prav tako pa nimam zadostnega prostora, da bi knjige v brajici hranili.
Morebiti bi kdo na podlagi zapisanega menil, da je brajica stvar preteklosti, vendar na Zvezi na podlagi izkušenj ugotavljamo, da ni tako. Ravno obratno, na Zvezi opažamo večji interes in porast uporabe brajice. Ne samo zaradi tiska knjig ali časopisov v brajici, ampak predvsem zaradi hitrejšega dostopa do informacij na svetovnem spletu, ki so slepim dostopne preko brajeve vrstice, ali pa nenazadnje zaradi pogostejše uporabe brajice na embalaži zdravil ali drugih produktih širše uporabe.

Vsa navedena dejstva nakazujejo potrebo po več sredstvih za pretvorbo različnih informacij (trajnejših in vsakodnevnih) v brajico, kakor tudi potrebo po večjem depozitnem prostoru za trajne tiskovine v brajici, kar smo na Zvezi izkazali v obliki potrebe po Kulturno informacijskem središču slepih in slabovidnih Slovenije na cca. 2.500 m2.

Zveza že več kot 100 let od leta 1918 organizirano skrbi za pravice in potrebe slepih, tudi v obliki promocije in uporabe brajice, ki je bila od začetka izvajana ročno s pomočjo prostovoljskega dela dam, ki jih je organizirala Minka Skaberne, od petdesetih let prejšnjega stoletja pa se je pričelo obdobje brajevega tiska s pomočjo tiskarskih strojev, kar počnemo še danes.
Naša prizadevanja bomo v prihodnje usmerjali v reševanje prostorskih in finančnih rešitev, da bomo lahko med mlajšimi slepimi popularizirali rabo brajice. Predvsem pa se bomo na podlagi Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij osredotočali na dostopnost informacij na svetovnem spletu ter mobilnih napravah, do katerih slepi dostopajo s pomočjo brajeve vrstice.

V Ljubljani, 4. januar 2021
Tajnik, Štefan Kušar
Predsednik, Matej Žnuderl

Za konec pa spomini iz dnevnika Slovenke leta 2014 Sonje Pungertnik:

“Bil je lep majski večer, ko sem se po tednu dni bivanja v internatu Zavoda za slepo
in slabovidno mladino vesela vrnila med svoje domače. Mama je že čakala z večerjo,
zato sem brž sedla k mizi na svoje običajno mesto. Ko so moje roke previdno
potipale po mizi, da bi našle jedilni pribor, so zadele ob nekaj velikega, trdega. Bil je
velik zaboj, podoben kovčku. “To je zate”, je rekla mama. Presenečena sem
raziskovala dalje. Ni trajalo dolgo. Moji prsti so s pomočjo sestre kmalu dvignili
pokrov kovčka in v njem prepoznali brajev pisalni stroj, takšnega, kakršnega sem že
več kot dve leti uporabljala v šoli pri pouku. Moje veselje je bilo nepopisno. Zdaj bom
tudi jaz lahko pisala dnevnik, kot ga piše moja sestra, pa še skrivati mi ga ne bo
treba, saj ga nihče od domačih ne bo znal brati; končno si bom lahko označila igralne
karte in igrala Črnega Petra; Lahko si bom označila gramofonske plošče, da mi ne bo
potrebno vedno spraševati, katera je tista, ki si jo želim poslušati; med počitnicami si
bom lahko dopisovala s svojimi prijateljicami;… Vse v meni je vriskalo od veselja nad
mojim prvim “svinčnikom”. Še danes, ko je ta stroj že dodobra načel zob časa, se
rada spominjam tega trenutka”

Kačič M. in Pungertnik S., Louis Braille in njegov genialni izum: izbor besedil ob 200. letnici rojstva Luisa Brailla, izd. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 5


logotip 100-letnica ZDSSS
Prijava v EIS




DOBRODELNOST

logotip 100-letnica ZDSSS

Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Del odmere od dohodnine lahko namenite slepim in slabovidnim.
Več informacij

KNJIŽNICA SLEPIH IN SLABOVIDNIH MINKE SKABERNE

logotip Knjižnice slepih in slabovidnih
Počitniške kapacitete

fotografija gradiča na Okroglem
eBralec – sintetizator govora

logotip eBralec
REVIJA RIKOSS

logotip revije Rikoss
Luč v temi

logotip oddaje Luč v temi Že več kot četrt stoletja vsako drugo nedeljo ob 19. uri na Radiu Ognjišče oddaja o življenju in delu slepih in slabovidnih, ki jo pripravlja in vodi naša članica Sonja Pungertnik
PSI VODIČI

Sklep o kriterijih za dodelitev psa vodiča slepih: SKLEP Pravilnik o vsebini preizkusa psa vodiča slepih: PRAVILNIK
SOFINANCERJI

Programe in delovanje sofinancirajo:

logo FIHO

logo Ministrstva za kulturo

logo Ministrstva za delo

logo Mestne občine Ljubljana
SPLETNA STRAN JE DOSTOPNA VSEM

logotip IZVD
Sledite nam