Med zgodovinsko perspektivo in sodobnimi vprašanji

Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) sta v torek, 23. aprila, v Prešernovi dvorani SAZU, odprla strokovno konferenco z naslovom Slepi in slabovidni v družbi – med zgodovinsko perspektivo in sodobnimi vprašanji. Osrednji namen konference je predstavitev zgodovine slepih in slabovidnih ter izkušnje iz preteklosti povezati z aktualnimi vprašanji. Dvodnevna konferenca bo povezala znanstvenike in strokovnjake, ki se ukvarjajo s slepoto in slabovidnostjo ter s svojimi prispevki pomagajo pri poznavanju tega področja.

Odprtje strokovne konference

Problematika ljudi s posebnimi potrebami je v slovenski znanosti še danes slabo raziskana. Posebno vlogo pri vključevanju invalidov v družbo so imele različne institucije in organizacije, ki so skrbele za izobraževanje ter nudile socialno in psihološko pomoč. Poseben fenomen so institucije za slepe in slabovidne, saj se je ta skupina samoorganizirala v najstarejšo invalidsko organizacijo pri nas.
Da bi opozorili na to področje slovenske zgodovine in ga povezali s trenutno situacijo slepih in slabovidnih na Slovenskem, sta ZRC SAZU in ZDSSS povabila izbrane strokovnjake, med katerimi so zgodovinarji, pedagogi, krajinski arhitekti, zdravstveni delavci in drugi, ki so predstavili pomembna zgodovinska dejstva ter se navezali na aktualna vprašanja, povezana s slepimi in slabovidnimi. Njihovi prispevki obravnavajo tako položaj slepih in slabovidnih v družbi od začetka 19. stoletja dalje kot tudi razvoj šolstva za slepe otroke in odrasle, zdravstvena vprašanja ter dostopnost in mobilnost v okolju, umetnosti in medijih.
“S konferenco o slepih in slabovidnih želimo z ZRC SAZU okrepiti zavedanje, da skupaj živimo že stoletja in s kakšnimi težavami in ovirami se slepi in slabovidni srečujemo v svojem vsakdanjem življenju in kako lahko te ovire s sodelovanjem stroke in naših organizacij učinkovito odpravimo ter pripomoremo k bolj kakovostnemu življenju slepih in slabovidnih,” je na novinarski konferenci dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

Saša Poljak Istenič, Evgen Bavčar in Vesna Jerbič Perko

Saša Poljak iz ZRC SAZU in glavna organizatorka konference, je v svojem nagovoru izpostavila pomen povezovanja znanosti in stroke pri vrednotenju kakovosti vsakdana slepih in slabovidnih. “Procesi izključevanja in vnovičnega vključevanja invalidov v družbo so namreč povezani z različnimi stopnjami kulturnega in socialnega razvoja družbe,” je še dodala.
Da tovrstni dogodki spodbujajo tudi pogovore o urejanju problematike slepih in slabovidnih v Sloveniji, je zbranim dejala tudi Dragica Bac, v. d. generalne direktorice direktorata za invalide pri MDDSZ. “Zakonske ureditve na področju slepih in slabovidnih se v zadnjih letih premikajo v pravo smer, za kar je zaslužnih več dejavnikov. Vsekakor se trudimo, da bi slepim in slabovidnim omogočili dosledno izvajanje njihovih aktivnosti in prisluhnili njihovim potrebam. Zagotovo pa tovrstne konference s strokovnjaki različnih področij pripomorejo k boljšemu orisu problematike slepih in slabovidnih pri nas,” je še dodala.

Tomaž Wraber, Mimi Urbanc, Dragica Bac, Saša Poljak Istenič, Evgen Bavčar in Vesna Jerbič Perko

Naslednji veliki projekt ZDSSS – nova knjižnica za slepe in slabovidne

Predsednik ZDSSS Tomaž Wraber je na srečanju z novinarji napovedal tudi osrednji projekt, s katerim se bodo ukvarjali naslednji dve leti, in sicer vzpostavitev nove knjižnice slepih in slabovidnih ter drugih z motnjami branja. Projekt bo usmerjen v vzpostavitev oziroma nadgradnjo infrastrukture za dostop do knjižnega gradiva in drugih publikacij v prilagojenih tehnikah. V projektu bo razvit popolnoma nov model knjižnice za prihodnja desetletja, ki bo omogočal večjo socialno vključenost ranljive skupine v družbo, lažjo dostopnost do informacij v prilagojenih tehnikah, več vrst izobraževanja, povečanje usposobljenosti strokovnih delavcev bibliotekarjev in konkurenčnosti ranljivih skupin na trgu dela. Projekt v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 iz Evropskega socialnega sklada financira Evropska unija.

Ob tej priložnosti so pripravili tudi brošuro s povzetki predavanj , ki si jo lahko prenesete.